71. Kakovostna lesna goriva za vsakogar : koristne informacije za vse, ki se ogrevajo z lesomNike Krajnc, Mitja Piškur, Peter Prislan, Matevž Triplat, 2014, strokovna monografija Ključne besede: energetski viri, ogrevanje, drva, lesni sekanci, lesni peleti Objavljeno v DiRROS: 05.01.2022; Ogledov: 1009; Prenosov: 324 Celotno besedilo (4,32 MB) |
72. Poročilo o stanju na trgu lesnih proizvodov z napovedmi : (Market Statement 2021 ; Slovenija)Špela Ščap, Nike Krajnc, Darja Stare, Tomaž Remic, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdno-lesni sektor, gozdni lesni sortimenti, okrogli les, politični ukrepi, trg lesa, proizvodnja, zunanja trgovina, lesni proizvodi, napovedi tokov lesa, tokovi lesa, les za energetske namene, vpliv COVID-19 na trg lesa, COVID-19 Objavljeno v DiRROS: 03.01.2022; Ogledov: 773; Prenosov: 229 Celotno besedilo (944,19 KB) |
73. Stanje žagarske panoge v Sloveniji v letu 2019Špela Ščap, Nike Krajnc, Peter Prislan, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Z raziskavo, opravljeno v letu 2020, smo želeli ugotoviti stanje žagarske panoge v Sloveniji v letu 2019 (t.j. ocena števila obratov, ocena razžagane količine lesa, uporaba ostankov in vpliv pandemije covid-19 na poslovanje). Pred izvedbo raziskave smo iz različnih podatkovnih baz zbrali seznam 1.128 poslovnih subjektov, ki imajo kot C16 (Obdelava in predelava lesa) registrirano primarno ali sekundarno dejavnost. Izpolnjene vprašalnike nam je posredovalo 588 podjetij, od katerih se jih 328 ukvarja z razžagovanjem hlodovine. V letu 2019 je skupna evidentirana količina razžagane hlodovine znašala 1,71 milijona m3, od tega so z 84 % prevladovali iglavci. Žagarski obrati, ki so sodelovali v anketi, so v letu 2019 proizvedli 633.894 m3 žaganega lesa. Proizvodnja žagovine in lesnega prahu je znašala 237.389 ton, kosovnih ostankov pa 252.655 m3. Epidemija nalezljive bolezni covid-19 in ukrepi za njeno zajezitev so v obdobju od marca do maja 2020 (prvi val) vplivali na poslovanje podjetij v primarni lesnopredelovalni industriji; 63 % sodelujočih podjetij v tem sklopu vprašanj je občutilo posledice epidemije. Ključne besede: žagarstvo, žagan les, žagarski obrat, predelava okroglega lesa, iglavci, listavci Objavljeno v DiRROS: 18.12.2021; Ogledov: 1072; Prenosov: 333 Celotno besedilo (416,31 KB) |
74. Dopolnitev proizvodno-emisijskih modelov sektorjev : gozdarstvo, kmetijstvo, odpadki in prometMihael Gabrijel Tomšič, Fouad Al-Mansour, Stane Merše, Andreja Urbančič, Primož Simončič, Nike Krajnc, Jože Verbič, Viktor Grilc, Muharem Husić, Jože Voršič, Andrej Hanžič, Marjan Seliškar, 2002, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: energetika Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 787; Prenosov: 250 Celotno besedilo (3,98 MB) |
75. |
76. Rezultati anketiranja prejemnikov PRP sredstev in vpliv ukrepov PRP na profesionalizacijo gozdarskih del in ponudbe gozdarskih storitev : Ciljni raziskovalni program "Zagotovimo si hrano za jutri", Razvoj kazalcev in metodologije spremljanja ponudbe gozdarskih storitevDarja Stare, Nike Krajnc, Marjan Dolenšek, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, program razvoja podeželja, prejemniki nepovratnih sredstev, zasebni lastniki gozdov, ankete, mehanizacija, oprema Objavljeno v DiRROS: 02.11.2021; Ogledov: 795; Prenosov: 228 Celotno besedilo (402,52 KB) |
77. Tokovi okroglega lesa v SlovenijiŠpela Ščap, Nike Krajnc, 2021, strokovni članek Povzetek: Analize tokov okroglega lesa so pomembno orodje za prikaz stanja gozdno-lesnega sektorja v državi ali regiji. Količina in struktura okroglega lesa, ki ga na leto dobimo iz gozdov, in njegova nadaljnja raba kažejo na stanje sektorja ter nakazujejo možnosti njegovega nadaljnjega razvoja. Tokovi okroglega lesa lahko služijo tudi kot podlaga za oblikovanje različnih scenarijev razvoja gozdno-lesnega sektorja ter za oblikovanje ustreznih politik. Glavni namen članka je predstaviti strukturo proizvodnje okroglega lesa ter njegovo rabo v zadnjih desetih letih. Poseben poudarek je na prikazu zunanje trgovine z okroglim lesom, saj se trendi v zunanjetrgovinski menjavi izrazito spreminjajo. Poleg tega velik delež izvoza okroglega lesa glede na proizvodnjo Slovenijo uvršča na rep evropskih držav. Trenutni trendi nakazujejo povečano domačo predelavo okroglega lesa in ponovno oživitev domače lesnopredelovalne industrije, čeprav je bilo leto 2020 zaznamovano z epidemijo covid-19 in z izrednimi razmerami na domačem in tujem trgu. Ključne besede: okrogli les, bilanca okroglega lesa, analiza tokov okroglega lesa, zunanja trgovina, poraba okroglega lesa Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 1123; Prenosov: 275 Celotno besedilo (612,83 KB) |
78. Značilnosti opravljanja sečnje in spravila v zasebnih gozdovih v SlovenijiŠpela Ščap, Darja Stare, Nike Krajnc, Matevž Triplat, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi, opravljeni leta 2019, je bilo zajetih 544 naključno izbranih gospodinjstev, ki imajo v lasti gozd. Več kot polovica anketi%ranih ima v lasti gozdno posest, veliko od 1 do 4,99 ha. Za 62 % anketiranih je glavni namen gospodarjenja z gozdom uporaba lesa za lastne potrebe. V obdobju 2015%2019 je sečnjo in spravilo opravljalo 71 % anketiranih, ki so v tem času skupaj posekali nekaj manj kot 50.000 m3 lesa (24 m3 /ha ali 141 m3 na gospodinjstvo). Intenziteta sečnje je bila najvišja pri zasebnih lastnikih z malimi gozdnimi posestmi (do 0,99 ha), in sicer v povprečju 41,4 m3 /ha. Analiza je pokazala, da obstajajo statistično značilne razlike med velikostjo gozdne posesti in intenziteto sečnje. V anketi je bilo ugotovljeno, da so za 41 % sečnje in spravila poskrbeli poklicni izvajalci del. Z raziskavo smo potrdili značilen vpliv velikosti zasebne gozdne posesti na način izvedbe sečnje in spravila. Rezultati so pokazali, da je največji delež zasebnih lastnikov, ki vsa dela opravijo s pomočjo najetih izvajalcev, v velikostnem razredu gozdne posesti od 5 do 9,99 ha. Z raziskavo nismo potrdili statistično značilnih razlik v intenziteti sečnje med spoloma zasebnih lastnikov gozdov Ključne besede: zasebni lastniki, anketa, intenziteta sečnje, struktura lastnikov, gozdna posest, sečnja, spravilo, zasebni gozdovi Objavljeno v DiRROS: 17.08.2021; Ogledov: 3136; Prenosov: 2003 Celotno besedilo (953,03 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
79. Analiza prejemnikov nepovratnih sredstev v okviru podukrepa M08.6 programa razvoja podeželja 2014-2020Darja Stare, Nike Krajnc, 2021, strokovni članek Povzetek: Trenutno aktualen Program razvoja podeželja (2014%2020) je Evropska komisija za Slovenijo potrdila februarja 2015. Za izboljšanje učinkovitosti gospodarjenja z zasebnimi gozdovi je v okviru ukrepa M08 ključen podukrep M08.6, ki prek spodbujanja naložb v gozdarske tehnologije, mobilizacijo in predindustrijsko predelavo lesa, krepi gozdno-lesne verige, povečuje dodano vrednost lesa in spodbuja večjo profesionalizacijo ter varnost dela v gozdovih. Za omenjeni podukrep je do 31. decembra 2020, ločeno za dve operaciji, ki potekata v okviru podukrepa, prispelo 1.492 vlog, v katerih so vlagatelji zaprosili za skoraj 57,8 milijona %. Več kot polovica (57 %) vseh prispelih vlog v skupni vrednosti 30,8 milijona % je bilo odobrenih. Več vlog (73 %) je prispelo na razpis za operacijo Naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa (t.i. operacija A). Vlagatelji zasebni lastniki gozdov, katerim je bila vloga odobrena (403), imajo skupaj v lasti 18,6 tisoč ha gozdov. Največ zasebnih lastnikov (44 %) ima v lasti gozdne posesti velikosti od 10 do 29,99 ha. Izmed mehanizacije in opreme v okviru operacije A je bilo kupljenih največ vitlov in dodatne opreme za vitle, povečal se je nakup gozdarskih prikolic ter kompletov strojev za strojno sečnjo. Ključne besede: Program razvoja podeželja, gozdarstvo, gozdarska mehanizacija, gozdarska oprema, prejemniki sredstev, zasebni lastniki gozdov Objavljeno v DiRROS: 12.07.2021; Ogledov: 1036; Prenosov: 328 Celotno besedilo (234,62 KB) |
80. Analiza prejemnikov nepovratnih sredstev v okviru Programa razvoja podeželja 2007-2013 za izboljšanje učinkovitosti gospodarjenja z zasebnimi gozdoviDarja Stare, Nike Krajnc, 2021, strokovni članek Povzetek: Splošno sprejeto stališče je, da s sonaravnim gospodarjenjem zmanjšujemo tveganja pri gospodarjenju z gozdovi. Za potrditev tega stališča obstajajo dobri zgledi gospodarjenja in posredni dokazi, primanjkuje pa znanstvenih študij, ki bi na podlagi kvantitativnih analiz to potrjevale. V Sloveniji smo potrdili pozitivne povezave med ohranjeno drevesno sestavo, rednim gospodarjenjem in manj sanitarnimi sečnjami. V dobi izrazitih okoljskih sprememb je smiselno spodbujati redno gospodarjenje z gozdovi. V prihodnosti bo zaradi socialno-ekonomskih sprememb še bolj izraženo opuščanje gospodarjenja. V članku razpravljamo o številnih prednostih rednega gospodarjenja. V prihodnje bo treba poleg vloge rednega gospodarjenja za preskrbo lesnopredelovalne verige večji poudarek nameniti pomenu dejavnega gospodarjenja za prilagajanje gozda na okoljske spremembe in za zdravje gozda. Ključne besede: Program razvoja podeželja, gozdarstvo, gozdarske storitve, gozdarska mehanizacija, prejemniki sredstev Objavljeno v DiRROS: 14.04.2021; Ogledov: 1348; Prenosov: 403 Celotno besedilo (258,26 KB) |