Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Nena Golob) .

1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Mobilna paliativna enota Onkološkega inštituta Ljubljana
Maja Ebert Moltara, Marjana Bernot, Maja Ivanetič Pantar, Nena Golob, Marta Globočnik Kukovica, Slavica Lahajnar, Branka Stražišar, Iztok Potočnik, Anita Riđić, Suzana Crljenica, Aleš Krajnc, Robert Terbovšek, 2022, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Izhodišče: Del celostne obravnave bolnika z napredovalim rakom je tudi paliativna oskrba, ki bolniku in njegovim bližnjim omogoča kakovostno življenje. Paliativna oskrba se izvaja na dveh ravneh: osnovni in specializirani. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana v okviru specializirane paliativne oskrbe izvajamo več dejavnosti: bolnišnično obravnavo bolnikov z najkompleksnejšimi težavami, ambulantno obravnavo za zgodnjo paliativno oskrbo, konziliarno (svetovalno) dejavnost in za bolnike doma telefonsko podporo ter obiske na domu. Mobilna paliativna enota je najnovejša dejavnost, ki se izvaja od septembra 2021. Metode: Analizirali smo podatke vseh bolnikov, vključenih v specializirano paliativno oskrbo med septembrom 2021, od pričetka delovanja mobilne paliativne enote, in koncem avgusta 2022. Opazovali smo starost, spol, kraj stalnega prebivališča, diagnozo ter kraj smrti in primerjali skupino bolnikov, ki so bili obravnavani v okviru specializirane paliativne oskrbe s podporo obiskov na domu, in skupino brez nje. Rezultati: Med opazovanim obdobjem je bilo v vse dejavnosti specializirane paliativne oskrbe Onkološkega inštituta vključenih 1086 bolnikov, od tega smo pri 347 bolnikih (32 % vseh) opravili 574 obiskov na domu (povprečno 1,7 obiska na bolnika (razpon 1–8)). 317 (91 %) bolnikov je imelo svoje stalno prebivališče v osrednjeslovenski regiji, 9 % obiskov je bilo izvedenih izven meja osrednjeslovenske regije. Primerjava skupin bolnikov, napotenih v specializirano paliativno oskrbo z vključitvijo mobilne paliativne enote ali brez nje, jasno kaže večji delež umrlih v domačem okolju, kadar podporo izvajamo tudi z obiski na domu (80 % v primerjavi z 62 %). Zaključek: Mobilna paliativna enota predstavlja pomemben element mreže paliativne oskrbe in zagotavlja pogostejše umiranje v domačem okolju.
Ključne besede: paliativna oskrba, umiranje, mobilna paliativna enota, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 79; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (312,81 KB)

2.
Temeljni pojmi in predlagano izrazoslovje v paliativni oskrbi
Maja Ebert Moltara, Marjana Bernot, Jernej Benedik, Andrej Žist, Nena Golob, Stanislav Malačič, Maja Kolšek-Šušteršič, Maja Ivanetič Pantar, Blaž Koritnik, Anamarija Meglič, Nevenka Krčevski-Škvarč, 2020, strokovna monografija

Povzetek: Paliativna oskrba je v slovenskem prostoru mlada stroka. Z njenim razvojem so se začeli uporabljati številni izrazi, ki so včasih nejasno in nenatančno opredeljeni. Posledica tega je, tako med strokovnjaki kot na splošno v družbi, njeno neustrezno razumevanje. občasno zato prihaja do nesporazumov in posledično tudi do strokovnih napak. Namen izvajanja paliativne oskrbe je zagotoviti čim boljšo kakovost življenja bolnikom z napredujočimi neozdravljivimi boleznimi ter nuditi podporo njihovim bližnjim, v času bolnikove bolezni in po smrti. V paliativni oskrbi zdravstveno osebje veliko bolj kot sicer posveča pozornost celostni obravnavi posameznega človeka, kot osebo z individualnimi telesnimi, psihološkimi, socialnimi in duhovnimi potrebami. To je dinamičen proces, saj se moramo ves čas prilagajati trenutnim potrebam bolnika in njegovih bližnjih ter z aktivnim načrtovanjem učinkovito preprečevati nove in nepotrebne zaplete. Zgodnja paliativna oskrba se v začetku obravnave bolnika z neozdravljivo boleznijo prepleta s specifičnim zdravljenjem. Kasneje, z napredovanjem bolezni, obravnava prehaja v obdobje pozne paliativne oskrbe in obdobje oskrbe umirajočega. Po sodobnih smernicah se paliativna oskrba izvaja celostno, neprekinjeno in integrirano v ostale zdravstvene stroke. Cilj paliativne oskrbe je sledenje vrednotam posameznika in ohranjanje dostojanstva življenja. V prispevku smo zbrali najpogosteje uporabljene izraze s področja paliativne oskrbe. Na podlagi mednarodnih priporočil, lokalnih značilnosti in nacionalnih izkušenj smo jih skušali čim bolj jasno opredeliti za naš prostor. Natančno opredeljeni pojmi paliativne oskrbe in njihova dosledna uporaba bodo vodili k boljšemu medsebojnemu razumevanju strokovnjakov in uporabnikov paliativne oskrbe ter k njenemu kakovostnejšemu izvajanju.
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravljenje, mesebojno sporazumevanje
Objavljeno v DiRROS: 04.01.2021; Ogledov: 1222; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (770,58 KB)

3.
Pomen primerne obravnave nujnega stanja pri bolniku, vključenem v paliativno obravnavo
Nena Golob, Maja Ebert Moltara, 2019, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: paliativna oskrba, obvladovanje raka, urgentna stanja
Objavljeno v DiRROS: 15.06.2020; Ogledov: 1078; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (140,84 KB)

4.
Urgentna stanja
Nena Golob, 2019, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: paliativna oskrba, obvladovanje raka, urgentna stanja
Objavljeno v DiRROS: 15.06.2020; Ogledov: 1133; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (77,06 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh