Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Nežka Hribernik) .

21 - 25 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
Klinični primer bolnice z avtoimunsko sistemsko vezivnotkivno boleznijo ob imunoterapiji
Nežka Hribernik, Mojca Unk, 2018, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: pljučni rak, imunoterapija, kemoterapija, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 11.05.2020; Ogledov: 1622; Prenosov: 462
.pdf Celotno besedilo (59,30 KB)

22.
Težko dihanje (dispneja) : nasveti za bolnike in njihove bližnje : paliativna oskrba
Nežka Hribernik, Judita Slak, Mojca Unk, Tomaž Kompan, 2014, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: dispneja, telesni simptomi, onkologija, paliativna oskrba
Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 2800; Prenosov: 716
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

23.
Febrilna nevtropenija in nevtropenija višje stopnje ob adjuvantnem zdravljenju nedrobnoceličnega raka pljuč v vsakodnevni praksi
Marta Globočnik Kukovica, Nežka Hribernik, Ana Herzog, Tanja Čufer, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Dopolnilna kemoterapija (KT) na bazi platine je srednje močan dejavnik tveganja za pojav febrilne nevtropenije (10- do 20-odstotna incidenca) pri operabilnem raku pljuč. Namen raziskave je bil preveriti pojavnost febrilne nevtropenije (FN) in nevtropenije višje stopnje (N G 3/4) v vsakodnevni klinični praksi napram izsledkom v kliničnih raziskavah ter opredeliti skupine bolnikov, ki imajo višje tveganje za pojav FN in N G 3/4. Metoda: V našo prospektivno, observacijsko raziskavo je bilo vključenih 150 bolnikov s postavljeno diagnozo operabilnega nedrobnoceličnega raka pljuč v obdobju od januarja 2010 do maja 2016 na Kliniki Golnik. Podatke o bolnikih in o zdravljenju smo povzeli iz bolnišničnega registra raka pljuč. Bolniki so bili zdravljeni z dopolnilno KT na bazi platine po radikalni kirurški odstranitvi primarnega pljučnega tumorja. V povprečju so bolniki prejeli 3,7 od predvidenih štirih ciklusov KT. Krvna slika je bila analizirana 1. in 8. dan vsakega cikla KT ter, če je bilo indicirano, kadarkoli v času prejemanja KT. Po presoji zdravnika so bolniki prejeli primarno profilakso z rastnimi dejavniki za nevtrofilne granulocite (pG-CSF). Za analizo dejavnikov tveganja za pojav FN in N G 3/4 smo uporabili logistično regresijo. Rezultati: Febrilno nevtropenijo je utrpelo 4 % (N = 6) bolnikov in N G 3/4 29 % (N = 43) bolnikov, nobeden od njih ni prejel pG-CSF. Od devetih opazovanih dejavnikov tveganja (starost, spol, histološki tip, stadij, stanje zmogljivosti, prisotnost pridruženih obolenj, tip operacije, vrsta KT in obdobje zdravljenja) se je v regresijskem modelu le obdobje zdravljenja izkazalo za statistično pomemben napovednik pojava FN in N G 3/4. Opazili pa smo tudi trend k višji pojavnosti FN pri bolnikih po pulmektomiji, s slabšim stanjem zmogljivosti in pri prejemanju karboplatina v citostatski shemi. Zaključek: V klinični praksi je pojavnost FN in N G 3/4 ob dopolnilni KT operabilnega nedrobnoceličnega raka pljuč primerljiva pojavnosti v kliničnih raziskavah. Bolniki po pulmektomiji, bolniki s slabšim stanjem zmogljivosti in ob prejemanju karboplatina imajo verjetno večjo korist od pG-CSF. Upad pojavnosti FN in N G 3/4 v drugem opazovanem časovnem obdobju (leta 2013-2016) verjetno odraža ustreznejšo uporabo pG-CSF na naši kliniki v tem obdobju.
Ključne besede: dopolnilno zdravljenje, nedrobnocelični rak, rak pljuč, febrilna nevtropenija
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2018; Ogledov: 3398; Prenosov: 853
.pdf Celotno besedilo (197,25 KB)

24.
Priporočila za preprečevanje in zdravljenje slabosti in bruhanja ob sistemskem onkološkem zdravljenju
Martina Reberšek, Nežka Hribernik, 2014, strokovni članek

Povzetek: Slabost in bruhanje ostajata kljub velikemu napredku najpogostejša neželena učinka sistemskega zdravljenja, ki bistveno zmanjšata bolnikovo kvaliteto življenja in zmanjšata njegovo komplianco za nadaljevanje sistemskega zdravljenja. Priporočila za preprečevanje in zdravljenje slabosti in bruhanja zaradi zdravljenja s citostatiki so bila objavljena leta 2003 v reviji Onkologija. S tem prispevkom dopolnjujemo priporočila za obravnavo slabosti in bruhanja z novostmi, ki so bila objavljena v NCCN smernicah leta 2014 in MASCC in ESMO leta 2010 (1,2).
Ključne besede: slabost, bruhanje, onkološki bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3593; Prenosov: 760
.pdf Celotno besedilo (433,68 KB)

25.
Priporočila za obravnavo diareje ob sistemskem onkološkem zdravljenju
Nežka Hribernik, Martina Reberšek, 2014, strokovni članek

Ključne besede: diareja, bolniki, onkološki bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3085; Prenosov: 750
.pdf Celotno besedilo (446,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh