Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Nežka Hribernik) .

1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Rak neznanega izvora : nas izvor bolezni še zanima
Erika Matos, Snežana Pavlović Djokić, Srdjan Novaković, Marina Čakš, Rok Devjak, Nežka Hribernik, Kaja Cankar, 2024, strokovni članek

Povzetek: Rak neznanega izvora (RNI) je opredeljen kot karcinom ali nediferencirana neoplazma, pri kateri z naborom standardnih diagnostičnih postopkov ni mogoče odkriti izvornega mesta bolezni. Tradicionalno RNI delimo v dve podskupini, pri čemer le približno 15 % primerov predstavlja prognostično ugodno skupino. Velika večina bolnikov spada v prognostično neugodno skupino in ima ob prvi prezentaciji obsežno breme bolezni. Možnosti zdravljenja so omejene, izidi bolnikov, zdravljenih z empirično kemoterapijo (KT) s platino ali taksani, pa so še vedno slabi, srednje celokupno preživetje je manj kot 10 mesecev. Za mnoge bolnike ostaja optimalna izbira najboljše možno podporno zdravljenje. Novi pristopi k obravnavi teh bolnikov se zdijo obetavni in so temeljit premik v paradigmi zdravljenja RNI; od zdravljenja, specifičnega za organ/tkivo, k zdravljenju, usmerjenemu na posameznega bolnika, ki temelji na genomskih spremembah njegovega tumorja. Prispevek povzema trenutne dokaze o uporabi vsakega od teh pristopov. Predstavljeno je tudi zdravljenje treh bolnikov z neugodnim RNI.
Ključne besede: rak neznanega izvora, molekularne značilnosti, biološki označevalci
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 410; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

2.
Retrospective analysis of treatment-naive Slovenian patients with metastatic melanoma treated with pembrolizumab : real-world experience
Nežka Hribernik, Marko Boc, Janja Ocvirk, Jasna Knez Arbeiter, Tanja Mesti, Marija Ignjatović, Martina Reberšek, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Based on recent data from clinical trials, the immune checkpoint inhibitor pembrolizumab prolongs survival and has a good toxicity profile in patients with advanced or metastatic melanoma. However, the question remains whether these results are transmitted into daily clinical practice. The aim of this study was to assess the efficacy and toxicity of pembrolizumab in treatment-naive patients with metastatic melanoma in everyday clinical practice in Slovenia and compare it to the results from clinical trials. Patients and methods. This observational retrospective cohort study included 138 consecutive metastatic treatment-naive melanoma patients treated with pembrolizumab at the Institute of Oncology Ljubljana in Slovenia, from January 2016 to December 2018. Patient and treatment characteristics were retrospectively collected from hospital data base. Statistical data was obtained using the SPSS software version 22. Survival rate was calculated with the Kaplan-Meier method. Observation period took place between January 2016 and the end of June 2019. Results. The estimated median overall survival (OS) was 25.1 months (95% CI, 14.6%35.6) and the median progressionfree survival (PFS) was 10.7 months (95% CI, 5.9%15.4). Among all patients, 29 (21.0%) achieved complete response, 31 (22.5%) partial response and 23 (16.7%) reached stable disease. The number of organs with metastatic involvement and the level of baseline lactate dehydrogenase (LDH) concentration had significant influence on survival rates. Immune-related adverse events (irAE) were reported in 88 (63%) patients, while grade 3%4 irAE occurred in 12 (8.7%). Due to toxicity, 16 (11.6%) patients discontinued the treatment. Conclusions. Our real-world data from single centre retrospective analysis of treatment-naive metastatic melanoma patients treated with pembrolizumab showed inferior median OS and similar median PFS, compared to the results from clinical trials. However, patients with normal serum levels of LDH and a small number of organs with metastatic involvement had comparable survival outcomes. Toxicity rates of pembrolizumab were quite similar. These results further support the use of pembrolizumab for metastatic treatment-naive melanoma patients.
Ključne besede: immunotherapy, pembrolizumab, metastatic melanoma, treatment-naive
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2024; Ogledov: 324; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (696,58 KB)

3.
4.
Obravnava driske
Nena Golob, Nežka Hribernik, Andrej Žist, 2023, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: paliativna oskrba, onkologija, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 24.05.2023; Ogledov: 599; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (118,08 KB)

5.
Obravnava slabosti in bruhanja
Andrej Žist, Nežka Hribernik, Maja Ebert Moltara, 2023, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: paliativna oskrba, onkologija, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 24.05.2023; Ogledov: 840; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (115,10 KB)

6.
Klinični primer bolnice z BRAF V600 mutiranim kožnim melanomom z zasevki v malih možganih in pljučih
Karla Berlec, Nežka Hribernik, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Možganske metastaze pri bolnikih z malignim melanomom so pogoste in povezane s slabšo prognozo. Priporoča se multimodalno zdravljenje. V primeru možganskih metastaz prihaja v poštev poleg sistemskega zdravljenja z imunoterapijo ali tarčno terapijo, še kiruško in zdravljenje s stereotaktičnim obsevanjem. Med kombiniranim zdravljenjem lahko pride do številnih zapletov, na katere moramo biti pozorni. V prispevku je opisano multidisciplinarno zdravljenje bolnice z metastatskim kožnim melanomov, z zasevki v malih možganih in pljučih.
Ključne besede: rak kože, melanom, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 17.05.2023; Ogledov: 621; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (242,56 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Sistemsko zdravljenje melanomskih bolnikov z zasevki v centralnem živčnem sistemu
Nežka Hribernik, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Bolniki z metastatskim melanomom, ki imajo možganske zasevke, so posebna podskupina melanomskih bolnikov z zelo slabim preživetjem. Pri obravnavi teh bolnikov je ključen multidisciplinaren pristop, ki vključuje tako lokalno zdravljenje (nevrokirurgija, radioterapija) kot specifično sistemsko onkološko zdravljenje. Z novimi možnostmi lokalne in sistemske terapije so se preživetja bolnikov z možganskimi zasevki izboljšala. Glede zaviralcev imunskih kontrolnih točk je kombinirana imunoterapija s PD-1/ CTLA 4 protitelesi uspešnejša napram mono-imunoterapiji. S kombinirano imunoterapijo je bil v randomiziranih kliničnih raziskavah pri bolnikih z asimptomatskimi možganskimi zasevki ugotovljen visok odgovor na zdravljenje. Ugotavljali so dolgotrajne remisije. Pri bolnikih s simptomatskimi možganskimi zasevki, ki so potrebovali sistemski glukokortikoid, tega uspeha niso beležili. Glede tarčne terapije z BRAF in MEK zaviralci je bil pri kombinaciji dabrafeniba in trametiniba dokazan hiter in visok delež odgovorov, vključno pri bolnikih, ki so prejemali sistemski glukokortikoid. Žal pa je bilo trajanje odgovorov kratko, povprečno manj kot 6 mesecev. Raziskujejo se novi načini zdravljenja, ki bodo dodatno izboljšali preživetja teh bolnikov.
Ključne besede: rak kože, melanom, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 17.05.2023; Ogledov: 578; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (232,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Imunsko pogojeni neželeni učinki
Nežka Hribernik, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Specifično sistemsko onkološko zdravljenje z zaviralci imunskih nadzornih točk dokazano podaljša celokupno preživetje in izboljša kakovost življenja bolnikov z različnimi vrstami raka. Število bolnikov, ki se zdravi s to vrsto imunoterapije, strmo narašča. Zaviralci imunskih nadzornih točk lahko povzročijo posebno vrsto neželenih učinkov, imenovanih imunsko pogojeni neželeni učinki. Ti so posledica prekomerne aktivacije imunskega sistema. Lahko privedejo do resnih in celo življenje ogrožajočih zapletov, čeprav so v večini blage do zmerne stopnje. Prizadet je lahko kateri koli organ. Ključno pri njihovi obravnavi ostaja hitra prepoznava, ustrezno zdravljenje in večje ozaveščanje med kliniki različnih področij in bolniki ter njihovimi svojci.
Ključne besede: imunoterapija, onkologija, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 16.02.2023; Ogledov: 854; Prenosov: 342
.pdf Celotno besedilo (16,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Tumorji prebavil : Standardi in perspektive
2022, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci

Ključne besede: tumorji, sistemsko zdravljenje, nevroendokrini tumorji, metastatski rak, transplantacija, kemoradioterapija, radioterapija, lokalno napredovali rak, rehabilitacija, limfadenektomija, klinična prehrana, zborniki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 16.01.2023; Ogledov: 1066; Prenosov: 667
.pdf Celotno besedilo (25,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Novosti v sistemskem zdravljenju karcinoma požiralnika : klinični primer
Rozala Arko, Nežka Hribernik, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Rak požiralnika sodi med rake prebavil z najslabšo prognozo. V zadnjih letih pa se preživetje bolnikov z rakom požiralnika podaljšuje z vpeljavo novih oblik zdravljenja. Klinične študije so pokazale pomemben doprinos k izboljšanju preživetja ter časa do napredovanja bolezni z uporabo kombinirane kemoterapije z imunoterapijo pri bolnikih z razširjenim rakom požiralnika. Pri bolnikih po resekciji raka požiralnika pa na klinični pomembnosti pridobiva dopolnilno zdravljenje z nivolumabom. Kvalitetna obravnava bolnikov z rakom požiralnika je multidisciplinarna ter vključuje tako prehransko, kirurško, radio-terapevtsko, sistemsko ter paliativno obravnavo. Pričujoči prispevek nam poda primer bolnika z loko-regionalno boleznijo raka požiralnika, ki je post-operativno prejel dopolnilno terapijo z nivolumabom. Drugi primer pa opisuje bolnika z razširjeno boleznijo raka ezofagogastričnega stika, ki je prejel kombinirano kemoterapijo z imunoterapijo z nivolumabom.
Ključne besede: rak požiralnika, sistemsko zdravljenje, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 12.01.2023; Ogledov: 1008; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (86,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh