1. Imunsko pogojeni neželeni učinkiNežka Hribernik, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Specifično sistemsko onkološko zdravljenje z zaviralci imunskih nadzornih točk dokazano podaljša celokupno preživetje in izboljša kakovost življenja bolnikov z različnimi vrstami raka. Število bolnikov, ki se zdravi s to vrsto imunoterapije, strmo narašča. Zaviralci imunskih nadzornih točk lahko povzročijo posebno vrsto neželenih učinkov, imenovanih imunsko pogojeni neželeni učinki. Ti so posledica prekomerne aktivacije imunskega sistema. Lahko privedejo do resnih in celo življenje ogrožajočih zapletov, čeprav so v večini blage do zmerne stopnje. Prizadet je lahko kateri koli organ. Ključno pri njihovi obravnavi ostaja hitra prepoznava, ustrezno zdravljenje in večje ozaveščanje med kliniki različnih področij in bolniki ter njihovimi svojci. Ključne besede: imunoterapija, onkologija, onkološko zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 16.02.2023; Ogledov: 102; Prenosov: 49
Celotno besedilo (16,12 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Tumorji prebavil : Standardi in perspektive2022, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci Ključne besede: tumorji, sistemsko zdravljenje, nevroendokrini tumorji, metastatski rak, transplantacija, kemoradioterapija, radioterapija, lokalno napredovali rak, rehabilitacija, limfadenektomija, klinična prehrana, zborniki, elektronske knjige Objavljeno v DiRROS: 16.01.2023; Ogledov: 141; Prenosov: 65
Celotno besedilo (25,62 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Novosti v sistemskem zdravljenju karcinoma požiralnika : klinični primerRozala Arko, Nežka Hribernik, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Rak požiralnika sodi med rake prebavil z najslabšo prognozo. V zadnjih letih pa se preživetje bolnikov z rakom požiralnika podaljšuje z vpeljavo novih oblik zdravljenja. Klinične študije so pokazale pomemben doprinos k izboljšanju preživetja ter časa do napredovanja bolezni z uporabo kombinirane kemoterapije z imunoterapijo pri bolnikih z razširjenim rakom požiralnika. Pri bolnikih po resekciji raka požiralnika pa na klinični pomembnosti pridobiva dopolnilno zdravljenje z nivolumabom. Kvalitetna obravnava bolnikov z rakom požiralnika je multidisciplinarna ter vključuje tako prehransko, kirurško, radio-terapevtsko, sistemsko ter paliativno obravnavo. Pričujoči prispevek nam poda primer bolnika z loko-regionalno boleznijo raka požiralnika, ki je post-operativno prejel dopolnilno terapijo z nivolumabom. Drugi primer pa opisuje bolnika z razširjeno boleznijo raka ezofagogastričnega stika, ki je prejel kombinirano kemoterapijo z imunoterapijo z nivolumabom. Ključne besede: rak požiralnika, sistemsko zdravljenje, rak prebavil Objavljeno v DiRROS: 12.01.2023; Ogledov: 96; Prenosov: 33
Celotno besedilo (86,18 KB) |
4. Novosti v sistemskem zdravljenju karcinoma požiralnikaNežka Hribernik, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Rak požiralnika je po incidenci in umrljivosti med desetimi najpogostejšimi raki in eden od rakov z najslabšo prognozo. V zadnjih letih so bile na področju specifičega sistemskega zdravljenja raka požiralnika stadija III in IV objavljene nove klinične raziskave, ki bodo na kratko predstavljene v tem prispevku. Poleg citostatskega zdravljenja je sedaj pri bolnikih z metastatsko obliko raka in visoko izraženostjo PD-L1 indicirano kombinirano sistemsko zdravljenje z kemoterapijo in zaviralcem imunskih nadzornih točk. Pri bolnikih po radikalnem zdravljenju s kemoradioterapijo in resekcijo, brez doseženega patološkega popolnega odgovora, pa je indicirano enoletno zdravljenje z nivolumabom. Ključne besede: rak požiralnika, sistemsko zdravljenje, rak prebavil Objavljeno v DiRROS: 10.01.2023; Ogledov: 79; Prenosov: 31
Celotno besedilo (181,53 KB) |
5. |
6. Smernice za zdravljenje bolnikov z rakom požiralnika in ezofagogastričnega stika (EGS)Franc Anderluh, Marko Boc, Goran Gačevski, Gorana Gašljević, Samo Horvat, Nežka Hribernik, Marija Ignjatović, Ana Jeromen, Jera Jeruc, Peter Korošec, Tanja Mesti, Srdjan Novaković, Irena Oblak, Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Nada Rotovnik-Kozjek, Matevž Srpčič, Ajra Šečerov Ermenc, Borut Štabuc, Vaneja Velenik, Neva Volk, Vesna Zadnik, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: rak požiralnika, rak ezofagogastritičnega stika, smernice, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 07.09.2022; Ogledov: 267; Prenosov: 106
Celotno besedilo (3,50 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Quantitative imaging biomarkers of immune-related adverse events in immune-checkpoint blockade-treated metastatic melanoma patients : a pilot studyNežka Hribernik, Daniel T. Huff, Andrej Studen, Katarina Zevnik, Žan Klaneček, Hamid Emamekhoo, Katja Škalič, Robert Jeraj, Martina Reberšek, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Purpose: To develop quantitative molecular imaging biomarkers of immune-related adverse event (irAE) development in malignant melanoma (MM) patients receiving immune-checkpoint inhibitors (ICI) imaged with 18F-FDG PET/CT. Methods: 18F-FDG PET/CT images of 58 MM patients treated with anti-PD-1 or anti-CTLA-4 ICI were retrospectively analyzed for indication of irAE. Three target organs, most commonly affected by irAE, were considered: bowel, lung, and thyroid. Patient charts were reviewed to identify which patients experienced irAE, irAE grade, and time to irAE diagnosis. Target organs were segmented using a convolutional neural network (CNN), and novel quantitative imaging biomarkers - SUV percentiles (SUVX%) of 18F-FDG uptake within the target organs - were correlated with the clinical irAE status. Area under the receiver-operating characteristic curve (AUROC) was used to quantify irAE detection performance. Patients who did not experience irAE were used to establish normal ranges for target organ 18F-FDG uptake. Results: A total of 31% (18/58) patients experienced irAE in the three target organs: bowel (n=6), lung (n=5), and thyroid (n=9). Optimal percentiles for identifying irAE were bowel (SUV95%, AUROC=0.79), lung (SUV95%, AUROC=0.98), and thyroid (SUV75%, AUROC=0.88). Optimal cut-offs for irAE detection were bowel (SUV95%>2.7 g/mL), lung (SUV95%>1.7 g/mL), and thyroid (SUV75%>2.1 g/mL). Normal ranges (95% confidence interval) for the SUV percentiles in patients without irAE were bowel [1.74, 2.86 g/mL], lung [0.73, 1.46 g/mL], and thyroid [0.86, 1.99 g/mL]. Conclusions: Increased 18F-FDG uptake within irAE-affected organs provides predictive information about the development of irAE in MM patients receiving ICI and represents a potential quantitative imaging biomarker for irAE. Some irAE can be detected on 18F-FDG PET/CT well before clinical symptoms appear. Ključne besede: melanoma, malignant melanoma, immune-checkpoint inhibitors, molecular imaging biomarkers Objavljeno v DiRROS: 07.09.2022; Ogledov: 172; Prenosov: 70
Celotno besedilo (9,65 MB) |
8. |
9. Dnevnik zdravljenja z zdravilom regorafenibJanja Ocvirk, Martina Reberšek, Neva Volk, Tanja Mesti, Marko Boc, Marija Ignjatović, Nežka Hribernik, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: kemoterapija, rak debelega črevesa in danke, gastrointestinalni tumorji Objavljeno v DiRROS: 14.07.2022; Ogledov: 406; Prenosov: 111
Celotno besedilo (2,48 MB) |
10. |