1. Vpliv terapije z lutko na življenje oseb, obolelih za demenco : sistematični pregledNataša Mlinar Reljić, Zvonka Fekonja, Jasna Mulej, Sergej Kmetec, Majda Pajnkihar, 2019, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Terapija z lutkami sodi med nefarmakološke pristope v obravnavi oseb, obolelih za demenco, ki ugodno vplivajo na zmanjšanje duhovne in čustvene stiske, vznemirjenosti in izboljšajo komunikacijo. Namen sistematičnega pregleda literature je bil predstaviti psihološke, socialne in duhovne vplive terapije z lutko na osebe, obolele za demenco. Metode: Uporabljen je bil sistematični pregled znanstvene literature. Pregledane so bile podatkovne zbirke CINAHL, Science Direct in PubMed. Iskanje je potekalo s ključnimi besedami v angleščini: "doll therapy", "doll", "dementia", "spiritual", "psychological", "social", "aspect" in "nursing". Vključeni so bili izvirni znanstveni članki, objavljeni po letu 2001. Izključeni so bili znanstveni članki z neustrezno vsebino, populacijo, pregledni članki, članki v jezikih, ki ni angleški. Izmed 135 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 10 člankov. Podatke smo analizirali z metodo vsebinske analize. Rezultati: Oblikovane so bile tri vsebinske kategorije: (1) povezanost, (2) družabni stiki, (3) dobro počutje in ugodje. Rezultati kažejo na pomembnost povezanosti in družabnih stikov ter izpostavljajo potrebo po dobrem počutju. Gre za pomembne psihosocialne in duhovne vidike oseb, obolelih za demenco. Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da je uporaba terapije z lutko v obravnavi oseb, obolelih za demenco, učinkovit in uporaben pristop, ki ugodno vpliva na njihovo dobro počutje. Pristop spodbuja interakcijo oseb, obolelih za demenco, z osebjem in drugimi. Zato je z vidika zagotavljanja psihosocialnih in duhovnih potreb oseb, obolelih za demenco, primeren in priporočljiv.
Ključne besede: zaupanje, lutka, starejše osebe, zdravstvena nega, medicinske sestre, demenca
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 164; Prenosov: 80
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Jezikovne prepreke pri zdravstveni negi tujegovorečih pacientov : kvalitativna opisna raziskavaAnja Štante, Nataša Mlinar Reljić, Barbara Donik, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Jezikovne prepreke ob stiku s tujegovorečim pacientom močno vplivajo na kakovost zdravstvene nege, saj onemogočajo učinkovito komunikacijo med medicinsko sestro in pacientom. Ne glede na spol, narodnost, raso, etnično poreklo, versko pripadnost ali drugo osebno okoliščino imajo pacienti pravico do enake obravnave pri zdravstveni oskrbi. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se medicinske sestre soočajo z jezikovnimi preprekami pri zdravstveni negi tujegovorečih pacientov.Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranimi intervjuji (n = 5). Vzorec je bil namenski. Za analizo podatkov je bila uporabljena metoda konvencionalne vsebinske analize besedila. Rezultati: S pomočjo vsebinske analize so bile oblikovane tri kategorije proučevanega fenomena: (1) Stik s tujegovorečim pacientom; (2) Soočanje s tujegovorečim pacientom; (3) Reševanje težav v komunikaciji s tujegovorečim pacientom. Soočanje s tujegovorečimi pacienti udeležencem v raziskavi predstavlja stisko, vendar ohranjajo empatičen odnos in se zavedajo nevarnosti, ki jih jezikovne prepreke predstavljajo za pacientovo varnost.Diskusija in zaključek: Udeleženci v raziskavi opozarjajo, da jezikovne prepreke lahko predstavljajo večja tveganja na področju zagotavljanja pacientove varnosti. Obravnavano področje je v slovenskem prostoru slabše raziskano, zato bi bilo treba proučiti različne dimenzije tako jezikovnih kot tudi kulturnih preprek ter sistemsko urediti področje zdravstvene obravnave tujegovorečih pacientov. To bi pomembno prispevalo k vzpostavitvi uspešne komunikacije ter varni in kakovostni zdravstveni negi.
Ključne besede: medicinske sestre, bolnišnica, komunikacija, intervju
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 149; Prenosov: 93
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Samoocena usposobljenosti študentov zdravstvene nege na podlagi ICN-ovih kompetencNataša Mlinar Reljić, Sonja Šostar-Turk, Majda Pajnkihar, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Klinično usposabljanje študentov zdravstvene nege je ključnega pomena. Pomembno je, da so diplomanti usposobljeni za samostojno, humano, odgovorno in avtonomno izvajanje zdravstvene nege. Namen raziskave je bil ugotoviti usposobljenost študentov na rednem in izrednem študiju zdravstvene nege za samostojno izvajanje zdravstvene nege. Metode: Izvedena je bila deskriptivna opazovalna raziskava. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim vprašalnikom na vzorcu 134 študentov tretjega letnika študijskega programa prve stopnje Zdravstvena nega. Raziskava je potekala od januarja do marca 2012. Za analizo sta bili uporabljeni deskriptivna statistika in bivariatna analiza (test hi-kvadrat, t-test). Rezultati: Statistično pomembne razlike v samooceni usposobljenosti med študenti rednega in izrednega študija so se pokazale pri etični praksi ( R =3,6, IZR =3,5, t = 2,63, p = 0,010) in pravni praksi ( R=3,3, IZR=3,1, t = 2,69, p = 0,008). Ugotovljena je bila manj kot 80% usposobljenost pri kompetencah "redno pregledujem in popravljam negovalni načrt v sodelovanju z drugimi člani negovalnega tima in pacienti" (hi-kvadrat = 0,27, p = 0,654) in "delegiram naloge glede na usposobljenost, strokovno znanje in izkušnje" (hi-kvadrat = 1,793, p = 0,181). Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da so študenti najbolje usposobljeni za medpoklicno zdravstveno varstvo, izboljševanje kakovosti in nadaljnje izobraževanje. Raziskavo bi bilo treba opraviti vsako študijsko leto ob zaključku tretjega letnika.
Ključne besede: zdravstvena nega, klinično usposabljanje, kompetence, izobraževanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 176; Prenosov: 117
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Duhovna oskrba žensk po spontani prekinitvi nosečnosti : sistematični pregled literatureZala Macuh, Zvonka Fekonja, Rosemarie Franc, Sergej Kmetec, Nataša Mlinar Reljić, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Prekinitev nosečnosti predstavlja stisko za žensko, partnerja in družino. Pomembno je, da zdravstveno osebje v celovito zdravstveno obravnavo vključi tudi duhovno oskrbo. Namen pregleda literature je ugotoviti, kakšno duhovno oskrbo najpogosteje potrebujejo ženske po spontani prekinitvi nosečnosti. Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature v bazah podatkov CINAHL Ultimative, Science Direct, Wiley Online Library in Web of Science z iskalnim nizom v angleškem jeziku. Za prikaz iskanja, pregleda in izbora člankov za analizo je bil uporabljen diagram poteka PRISMA. Izvedena je bila kritična ocena člankov s kontrolnimi seznami Joanna Briggs Institute. Zbrani podatki so bili analizirani po metodi vsebinske analize.Rezultati: Iskanje je dalo 490 zadetkov, od katerih je bilo v končno analizo vključenih devet raziskav. Glavno kategorijo smo oblikovali na osnovi treh podkategorij: (1) čustvovanje in počutje, (2) medosebni odnosi in (3) duhovna rast.Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da je pri zagotavljanju duhovne oskrbe ključno razumevanje duhovnih potreb in stisk, ki jih doživljajo ženske po spontani prekinitvi nosečnosti. Poleg medicinske oskrbe si zelo želijo tudi dobro duhovno oskrbo. Ženske svoje duhovne potrebe izražajo skozi čustva in občutke, ki jih morajo medicinske sestre in babice prepoznati ter se nanje ustrezno odzvati. Duhovna oskrba mora temeljiti na razumevanju, sočutju in podpori.
Ključne besede: duhovnost, duhovne potrebe, spontani splav
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 143; Prenosov: 45
Povezava na datoteko |
5. Telesna aktivnost med nosečnostjo in pojavnost carskega reza : sistematični pregled literatureUrška Špegel, Vida Gönc, Rosemarie Franc, Nataša Mlinar Reljić, 2023, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Število carskih rezov pri nas in v svetu narašča. Zapleti pri carskem rezu so pogostejši kot pri vaginalnih porodih. Telesna aktivnost v času nosečnosti ima številne prednosti za žensko in otroka ter izboljša izide poroda. Namen pregleda literature je predstaviti, kako telesna aktivnost med nosečnostjo vpliva na pojavnost carskega reza. Metode: Izveden je bil sistematični pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah PubMed, SAGE in Web of Science z iskalnim nizom v angleškem jeziku. Iskanje je bilo omejeno na randomizirane raziskave, objavljene med letoma 2012 in 2022. Za prikaz iskanja, pregleda in izbire člankov je bil uporabljen diagram poteka PRISMA. Opravljeni sta bili kritična ocena člankov in vsebinska analiza podatkov.Rezultati: Od skupno 703 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 12 raziskav. Telesna aktivnost med nosečnostjo vpliva na pojavnost carskega reza in lahko prispeva k manjši možnosti za pojav slednjega. Nosečnicam se priporoča zmerna telesna aktivnost v trajanju od 30 do 60 minut, dva- do štirikrat tedensko.Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da telesna aktivnost med nosečnostjo vpliva na zmanjšanje pojavnosti carskega reza. Pomembno je, da zdravstveni delavci vzpodbujajo in motivirajo nosečnice za vodeno, redno telesno aktivnost.
Ključne besede: fizična aktivnost, porod, nosečnica
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 166; Prenosov: 43
Povezava na datoteko |
6. |
7. Doživljanje umiranja z vidika medicinskih sester : pregled literatureSergej Kmetec, Zvonka Fekonja, Svetlana Škrbić, Nataša Mlinar Reljić, 2021, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: V enotah intenzivne terapije se medicinske sestre dnevno soočajo z umiranjem. To jim predstavlja velike obremenitve, ki vodijo do stiske. Namen pregleda literature je ugotoviti, kaj doživljajo medicinske sestre ob umirajočih pacientih v enotah intenzivne terapije in kako se soočajo z umiranjem.Metode: Uporabljena je metoda pregleda literature. Iskanje je bilo izvedeno v bazah podatkov: PubMed, ScienceDirect, SAGE, Web of Science in CINAHL na osnovi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Proces iskanja literature je prikazan z diagramom PRISMA. Za analizo in sintezo podatkov je bila uporabljena metoda tematske analize. Rezultati: Od 1.886 zadetkov smo v končno analizo vključili 10 člankov. Na podlagi tematske analize smo oblikovali dve glavni temi: (1) doživljanje medicinskih sester ob hudo bolnih in umirajočih pacientih; (2) profesionalni odnos medicinskih sester.Diskusija in zaključek: Izvajanje zdravstvene nege v enotah intenzivne terapije je za medicinske sestre zelo stresno. Pri zdravstveni negi kritično bolnih pacientov se najpogosteje srečujejo s stalnimi fizičnimi obremenitvami, čustvenimi pretresi, pomanjkanjem čustvene podpore, žalostjo, izgorevanjem, depresijo, težavami v komunikaciji s pacientovimi sorodniki ter pomanjkljivim sodelovanjem in zagotavljanjem podpore v timu. Izpostavljene so številnim dejavnikom, ki prispevajo k doživljanju lastne stiske. Potrebni so ukrepi za zaščito, učinkovitejšo pomoč in podporo medicinskim sestram, ki se dnevno soočajo z umiranjem in zagotavljanjem podpore pacientovi družini oziroma svojcem.
Ključne besede: zdravstvena nega, intenzivna terapija, paliativna oskrba, izkušnje, medicinske sestre
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 185; Prenosov: 89
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
