Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Monika Štimac) .

1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Radiosenzibilizacija tumorjev z elektroprenosom plazmida za dve antiangiogeni tarči
Monika Savarin, Katarina Žnidar, Gregor Serša, Tilen Komel, Maja Čemažar, Urška Kamenšek, 2023, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: miši, elektroprenos genov, gensko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 19.06.2023; Ogledov: 307; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (310,08 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
3.
Evaluation of a novel plasmid for simultaneous gene electrotransfer-mediated silencing of CD105 and CD146 in combination with irradiation
Monika Savarin, Urška Kamenšek, Katarina Žnidar, Vesna Todorović, Gregor Serša, Maja Čemažar, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Targeting tumor vasculature through specific endothelial cell markers represents a promising approach for cancer treatment. Here our aim was to construct an antibiotic resistance gene-free plasmid encoding shRNAs to simultaneously target two endothelial cell markers, CD105 and CD146, and to test its functionality and therapeutic potential in vitro when delivered by gene electrotransfer (GET) and combined with irradiation (IR). Functionality of the plasmid was evaluated by determining the silencing of the targeted genes using qRT-PCR. Antiproliferative and antiangiogenic effects were determined by the cytotoxicity assay tube formation assay and wound healing assay in murine endothelial cells 2H-11. The functionality of the plasmid construct was also evaluated in malignant melanoma tumor cell line B16F10. Additionally, potential activation of immune response was measured by induction of DNA sensor STING and proinflammatory cytokines by qRT-PCR in endothelial cells 2H-11. We demonstrated that the plasmid construction was successful and can efficiently silence the expression of the two targeted genes. As a consequence of silencing, reduced migration rate and angiogenic potential was confirmed in 2H-11 endothelial cells. Furthermore, induction of DNA sensor STING and proinflammatory cytokines were determined, which could add to the therapeutic effectiveness when used in vivo. To conclude, we successfully constructed a novel plasmid DNA with two shRNAs, which holds a great promise for further in vivo testing.
Ključne besede: CD105, CD146, plasmid, gene electrotransfer
Objavljeno v DiRROS: 21.09.2022; Ogledov: 488; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (4,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v Sloveniji
Maja Čemažar, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc Brezar, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Modic, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Savarin, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, strokovni članek

Povzetek: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Ključne besede: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 1139; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (420,40 KB)

5.
Kombinacija obsevanja in žilno ciljane genske terapije za CD105 ter CD146
Monika Savarin, Maja Čemažar, Gregor Serša, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)

Ključne besede: obsevanje, genska terapija, klinične študije
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 477; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (94,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.39 sek.
Na vrh