1. Prepoznavanje neželenih učinkov zdravil na Interni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra LjubljanaMatej Dobravc Verbič, Mojca Kerec Kos, Miran Brvar, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Farmakovigilanca zajema odkrivanje in obravnavo neželenih učinkov zdravil ter drugih težav, povezanih z zdravili. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana smo v okviru Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v preteklih letih izvedli več raziskav, osredotočenih na prepoznavanje in obravnavo neželenih učinkov zdravil na Interni kliniki. Posebno pozornost smo namenili ocenjevanju vzročne povezanosti med domnevnimi neželenimi učinki zdravil in povzročitelji. V ta namen smo razvili orodje, ki poleg objektivne ocene vzročne povezanosti po lestvici Naranjo vključuje tudi ločeni strokovni oceni zdravnika in raziskovalcev. Novo orodje omogoča razvrstitev večjega števila primerov med potrjene neželene učinke. Pri prepoznavi neželenih učinkov zdravil iz elektronske dokumentacije bolnikov pomembno vlogo igrajo ključne besede, ki zajemajo nespecifične in specifične ključne besede, imena zdravil in laboratorijske kazalce. Žal ima večina ključnih besed nizko napovedno vrednost, zato si v prihodnosti želimo razvoj programskih orodij, ki bodo omogočila kompleksnejše načine iskanja in prepoznave neželenih učinkov ter s tem zmanjšala količino zamudnega ročnega dela
Ključne besede: farmakovigilanca, neželeni učinki zdravi, ocena vzročne povezanost
Objavljeno v DiRROS: 11.12.2025; Ogledov: 284; Prenosov: 76
 Celotno besedilo (329,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Infuzijske reakcije po parenteralni aplikaciji citostatikov na Onkološkem inštitutu Ljubljana med leti 2019-2023Andreja Eberl, Lea Kadiš, Mojca Kerec Kos, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Nekatera protitumorna zdravila, ki jih apliciramo parenteralno, predstavljajo tveganje za pojav infuzijskih reakcij, ki so pogost vzrok prekinitev zdravljenja pri bolnikih z rakom. Izvedli smo retrospektivno analizo infuzijskih reakcij na Onkološkem inštitutu Ljubljana med leti 2019 in 2023. V raziskavo smo vključili vse bolnike, ki so v navedenem časovnem obdobju med parenteralno aplikacijo citostatikov doživeli infuzijsko reakcijo. Med bolniki, ki so prejeli 14 različnih citostatičnih učinkovin, je bila infuzijska reakcija poročana v 403 primerih. Najvišjo incidenco infuzijskih reakcij (7,42 %) smo zabeležili pri pegilirani liposomalni obliki doksorubicina, najnižjo pa pri ciklofosfamidu (0,06 %). Infuzijske reakcije so bile pri antraciklinih in taksanih najpogostejše v prvem oziroma drugem ciklu terapije, pri platinovih spojinah pa v poznejših ciklih. Pri večini zdravilnih učinkovin, razen pri platinovih spojinah, so bolniki po pojavu infuzijske reakcije še isti dan nadaljevali s kemoterapijo, pri čemer so se infuzijske reakcije redko ponovile.
Ključne besede: incidenca, infuzijska reakcija, neželeni učinki, parenteralna kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2025; Ogledov: 374; Prenosov: 129
Celotno besedilo (350,88 KB) |
3. Incidence and control of steroid-induced hyperglycaemia in hospitalised patients at a tertiary care centre for lung diseasesMatej Dobravc Verbič, Jasna Gruban, Mojca Kerec Kos, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background The aim of this study was to determine the incidence of steroid-induced hyperglycaemia (SIH) in patients hospitalised at the tertiary centre for lung diseases, to assess glycaemic control during hospitalisation, and to determine the factors associated with the control of SIH. Methods A 4-month retrospective study was conducted. All patients who received systemic glucocorticoids for%%%2 days during hospitalisation, with%%%2 elevated blood glucose (BG) readings, were included in the analysis. SIH control was determined by mean BG levels, the number and proportion of elevated and pronouncedly elevated BG readings, and the number of hypoglycaemic events. Results 60 of 283 patients (21.2%) developed SIH, of which 55 patients were included in further analysis. Mean fasting and daytime BG levels were 7.8%%%2.9 mmol/l and 10.9%%%2.2 mmol/l, respectively. 41/55 patients (74.5%) had elevated average BG levels. 45/55 patients (81.8%) had%>%5 readings or%>%20% of all readings exceeding hyperglycaemia threshold, and 33/55 patients (60.0%) had pronouncedly elevated BG levels on more than one occasion. 6/55 patients (10.9%) experienced more than one hypoglycaemic event or a severe hypoglycaemia. Only 9/55 patients (16.4%) achieved adequate SIH control according to all defined criteria. Pre-existing diabetes and longer duration of hospital treatment with low glucocorticoid dose were significantly associated with poorer glycaemic control (p%<%0.001 and p%=%0.003, respectively). Conclusions Appropriate SIH management was demonstrated to be challenging. According to the defined criteria, adequate glycaemic control during hospitalisation was not achieved in the large majority of patients with SIH.
Ključne besede: hyperglycaemia, glucocorticoids, acetylcholine, blood glucose levels, antidiabetic therapy, steroid diabetes
Objavljeno v DiRROS: 10.03.2021; Ogledov: 2033; Prenosov: 643
 Povezava na datoteko |
