Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Mitja Skudnik) .

91 - 100 / 129
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
91.
92.
Fenološke faze dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji
Urša Vilhar, Mitja Skudnik, Primož Simončič, 2013, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Preučevanje razvojnih faz gozdnega drevja v dolgem časovnem nizu je vse pomembnejše orodje za ugotavljanje medsebojne odvisnosti vremenskih spremenljivk in z njimi povezanih bioloških odzivov. V naši raziskavi smo analizirali nastop fenofaz prvih listov in iglic ter splošnega rumenenja listja za listavce na 11 ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji v letih od 2004 do 2011. Obravnavali smo fenofaze za dob (Quercus robur L.) na ploskvah Krakovski gozd in Murska šuma; bukev (Fagus sylvatica L.) na ploskvah Lontovž pod Kumom, Temenjak na Vinski gori, Borovec v Kočevski Reki, Fondek v Trnovskem gozdu, Gorica v Loškem Potoku; smreko (Picea abies (L.) Karst.) na ploskvah Kladje na Pohorju in Krucmanove Konte na Pokljuki; rdeči bor (Pinus sylvestris L.) na ploskvi Brdo pri Kranju; črni bor (Pinus nigra Arnold) na ploskvi Gropajski Bori pri Sežani. V povprečju je fenofaza prvih iglic (BGS) smreke nastopila na 166 julijanski dan. Za rdeči bor je BGS nastopila na 128 julijanski dan, za črni bor pa 149. julijanski dan. Fenofaza prvih listov (BGS) je za bukev v povprečju nastopila na 128, za dob pa 117. julijanski dan. Splošno rumenenje listov (EGS) za bukevje v povprečju nastopilo na 297, za dob pa 308. julijanski dan. Dolžina vegetacijskega obdobja (LGS) doba je bila v povprečju 75 dni daljša kot za bukev. Ugotavljamo, da se je v obdobju od leta 2004 do 2011 nakazoval zgodnejši nastop fenofaze prvih iglic (BGS) smreke, rdečega bora ter črnega bora na vseh obravnavanih ploskvah. Zgodnejši nastop prvih listov (BGS) bukve in doba smo zaznali le na posameznih ploskvah, ne pa vseh. Kasnejši nastop splošnega rumenenja listov (EGS) za bukev smo zaznali le na dveh ploskvah (Borovec in Gorica), za dob pa smo ugotovili kasnejše pojavljanje EGS le na ploskvi Murska Šuma. Značilna je velika variabilnost dolžine vegetacijskega obdobja (LGS) za bukev in dob po letih. Daljšanje LGS za bukev je statistično značilno za tri ploskve (Fondek, Borovec in Gorica), za dob pa spremembe LGS v opazovanem obdobju niso bile statistično značilne.
Ključne besede: gozdovi, fenologija, monitoring, gozdni ekosistemi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4733; Prenosov: 2335
.pdf Celotno besedilo (917,15 KB)

93.
94.
95.
96.
Trace elements and nitrogen content in naturally growing moss Hypnum cupressiforme in urban and peri-urban forests of the Municipality of Ljubljana (Slovenia)
S. Berisha, Mitja Skudnik, Urša Vilhar, M. Saboljević, Saša Zavadlav, Zvonka Jeran, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: We monitored trace metals and nitrogen using naturally growing moss Hypnum cupressiforme Hedw. in urban and peri-urban forests of the City Municipality of Ljubljana. The aim of this study was to explore the differences in atmospheric deposition of trace metals and nitrogen between urban and peri-urban forests. Samples were collected at a total of 44 sites in urban forests (forests within the motorway ring road) and peri-urban forests (forests outside the motorway ring road). Mosses collected in urban forests showed increased trace metal concentrations compared to samples collected from peri-urban forests. Higher values were significant for As, Cr, Cu, Hg, Mo, Ni, Pb, Sb, Tl and V. Within the motorway ring road, the notable differences in element concentrations between the two urban forests were significant for Cr, Ni and Mo. Factor analysis showed three groups of elements, highlighting the contribution of traffic emissions, individual heating appliances and the resuspension of contaminated soils and dust as the main sources of trace elements in urban forests.
Ključne besede: heavy metals, biomonitoring, Ljubljana, ICP-MS, elemental analysis, factor analysis, traffic emissions
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3122; Prenosov: 1163
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

97.
98.
99.
Priročnik o vrstah Natura 2000, ki so povezane z gozdom
Aleksander Golob, Mitja Skudnik, 2007, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: gozdovi, gozdne živali, Natura 2000
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2717; Prenosov: 759
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

100.
Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh