Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: energetski viri, ogrevanje, drva, lesni sekanci, lesni peleti
Objavljeno v DiRROS: 05.01.2022; Ogledov: 451; Prenosov: 144
Celotno besedilo (4,32 MB)

Ključne besede: participacija, nacionalni program gozdov, kazalniki, Slovenija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.10.2019; Ogledov: 1576; Prenosov: 564
Celotno besedilo (1,00 MB)

Ključne besede: gozdarstvo, les, odkupne cene, trgovanje z lesom
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2018; Ogledov: 2509; Prenosov: 551
Celotno besedilo (120,00 KB)

Povzetek: Informacije o količinah in potencialih lesa iz slovenskih gozdov so pomembne za vse akterje, vključene v gozdno-lesne verige. Najbolj pomembna zanje je realna in trenutno razpoložljiva količina lesa, ki se lahko ponudi na trgu, kjer je že izvzeta količina lesa, ki se porabi za lastne potrebe v gospodinjstvih. Zato je Gozdarski inštitut Slovenije razvil metodologijo za oceno dejanskih in teoretičnih količin in potencialov lesa, in sicer na primeru hlodov smreke in jelke (srednjega premera od 20%59 cm), na primeru hlodov listavcev ter za les slabše kakovosti. Dejanski tržni potencial temelji na podatkih o povprečni količini lesa, ki je bila letno posekana v obdobju 2009%2013 in se je v tem času ponujala na trgu. Teoretični tržni potencial pa je maksimalna količina lesa, ki bi jo lahko posekali in ponudili na trgu in bi pri tem še zagotavljali trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Rezultati količin in potencialov hlodov so prikazani v merski enoti neto kubični metri (m3 brez skorje), medtem ko so količine in potenciali lesa slabše kakovosti prikazani v merski enoti tona absolutne suhe snovi (tss). Na osnovi razvite metodologije ocenjujemo, da znaša dejanska neto količina hlodov smreke in jelke (premera 20-59 cm in brez skorje), ki je v obdobju 2009-2013 vstopila na trg, 1.240.000 m3/letno. Ocena teoretične neto količine hlodov listavcev, ki bi lahko letno vstopila na trg, je 410.000 m3, dejansko pa na trg vstopa le 50 % teh količin. Največje razlike med ocenjenimi potenciali in količinami, ki so dejansko vstopile na trg, so pri lesu slabše kakovosti. Tako je ocena skupne teoretične količine lesa slabše kakovosti 1.450.000 tss/letno, dejansko pa je na trg stopilo le 32 % te količine. Rezultati kažejo na nizko izkoriščenost lesa iz slovenskih gozdov, še posebej to velja za gozdove v zasebni lasti. Pri interpretaciji teh rezultatov pa je treba biti previden, saj je v analizah upoštevan le evidentiran posek, tako da so v realnosti količine, ki vstopajo na trg, verjetno večje.
Ključne besede: modeli, okrogli les, količine lesa, trg, hlodi, les slabše kakovosti, kakovovst lesa, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3384; Prenosov: 1812
Celotno besedilo (958,67 KB)

Povzetek: Nacionalni podatki o zunanji trgovini z okroglim lesom so pomembni z vidika mednarodnega poročanja in so sestavni del analiz tokov lesa. Namena raziskave sta izračun objektivnih nacionalnih pretvorbenih faktorjev za preračun podatkov o masi v podatke o neto volumnu (neto m3) in oblikovanje predloga enotnih faktorjev za glavne drevesne vrste. Kot osnovne podatke smo uporabili uradne podatke SURS za leta 2003-2006. Izračunani enotni pretvorbeni faktorji za najbolj zastopane drevesne vrste so: 0,77 t/m3 za smreko in jelko; 0,98 t/m3 za bukev in 1,12 t/m3 za hrast. Mednarodni pretvorbeni faktorji (FAO) so za Slovenijo prenizki in dajejo previsoke uradne podatke o zunanji trgovini. Metoda izračuna pretvorbenih faktorjev za zunanjetrgovinske podatke o okroglem lesu je univerzalna in ponovljiva. Predlagamo periodično preverjanje pretvorbenih faktorjev.
Ključne besede: pretvorbeni faktorji, okrogli les, statistika, zunanja trgovina, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3103; Prenosov: 1369
Celotno besedilo (732,54 KB)