1. Izkušnje medicinskih sester z medpoklicnim sodelovanjem : kvalitativna raziskavaSimona Trpin, Neža Ukmar, Sabina Ličen, Mirko Prosen, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Medicinske sestre pri svojem delu sodelujejo z različnimi zdravstvenimi poklici. Namen raziskave je bil preučiti, kako medicinske sestre izkusijo sodelovanje med različnimi poklici na vseh treh nivojih zdravstva in kako vidijo pomembnost medpoklicnega sodelovanja.Metode: Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metodologija. V namenski vzorec je bilo vključenih devet medicinskih sester, zaposlenih na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju zdravstvene dejavnosti. Najmlajša intervjuvanka je bila stara 26 let in ima dve leti delovne dobe. Delno strukturirani individualni intervjuji so bili opravljeni decembra 2023. Za analizo podatkov je bila uporabljena metoda vsebinske analize besedila.Rezultati: Identificirane so bile štiri tematske skupine, ki opisujejo preučevani fenomen: (1) pomen medpoklicnega sodelovanja, (2) osebna doživljanja, (3) pomembnost komunikacije v medpoklicnem sodelovanju, (4) ukrepi na področju izboljšanja medpoklicnega sodelovanja.Diskusija in zaključek: Največja izziva medpoklicnega sodelovanja v zdravstvu sta primerna komunikacija in pomanjkanje spoštovanja predvsem med tistimi poklici, ki imajo različno stopnjo izobrazbe. Ugotovitve kažejo, da odnosi v interdisciplinarnih timih niso slabi, vendar so težave bolj izrazite med tistimi poklici, ki so na hierarhični lestvici više. Nadaljnje raziskave bi morale vključevati tudi izobraževanja o boljšem sodelovanju in komunikaciji, ki bi morala vključevati vse zdravstvene poklice, ne samo medicinske sestre.
Ključne besede: medicinske sestre, vpliv, vloga, zadovoljstvo, profesionalnost
Objavljeno v DiRROS: 07.06.2026; Ogledov: 186; Prenosov: 246
 Celotno besedilo (149,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Nursing students’ views on men in nursing : a gender diversity challenge in the healthcare workforceMirko Prosen, Tamara Čekada, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background Nursing remains a female-dominated profession, with men often facing societal stereotypes and professional challenges that limit their representation. Gender-based misconceptions about caregiving roles and masculinity influence the perception of men in nursing, posing barriers to inclusivity. This study explores nursing students’ perceptions of men in nursing, focusing on the prevalence of gender stereotypes, their potential impact on career decisions and the ethical implications of such misperceptions. Methods A descriptive cross-sectional survey was conducted on a convenience sample of 184 nursing students in Slovenia. Data were collected through an online questionnaire using the GEMINI (Gender Misconceptions of Men in Nursing) Scale. Internal consistency of the adapted scale was confirmed with a Cronbach’s alpha of 0.859. Results Findings reveal that while some gender stereotypes persist, most students hold neutral or positive attitudes toward men in nursing. The overall median GEMINI score was 33.00, significantly lower than the theoretical median of 51 (p < 0.001), indicating generally low levels of gender-based misconceptions. Postgraduate students reported lower misconceptions (Me = 30.50) compared to undergraduates (Me = 33.50). Male students had a slightly higher median score (34.50) than female students (33.00), suggesting they may hold slightly more stereotypical views. Challenges included societal biases, limited mentorship, and struggles with professional identity, particularly in clinical settings and specialties perceived as traditionally female-dominated. Students with family members in nursing reported a median of 33.50, compared to 33.00 among those without, suggesting a modest exposure effect, although not statistically significant. Conclusions Addressing gender-based misconceptions through education and public awareness is critical for fostering diversity and creating a more inclusive nursing workforce. Future efforts should focus on redefining nursing as a gender-neutral profession. Curricula should incorporate discussions about diversity, gender equity, and professional identity development, fostering inclusivity and reducing stereotypes early in students’ careers. Targeted mentorship programs, increased male representation in nursing leadership, and reframing nursing as a profession that values both technical expertise and emotional intelligence are essential strategies for breaking down persistent stereotypes and improving gender diversity in the field.
Ključne besede: gender diversity, nursing students, stereotypes
Objavljeno v DiRROS: 20.02.2026; Ogledov: 400; Prenosov: 220
Celotno besedilo (1,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Vpliv porodnih praks na porodno izkušnjo v institucionalni oskrbi : sekundarna analiza kvalitativnih podatkovMirko Prosen, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Nosečnost in porod sta naravna dogodka, čeprav ju danes - ob upoštevanju dejstva, da živimo v "družbi tveganja" - opredeljujemo skozi prizmo patologije in potencialnih nevarnosti. Cilj raziskave je bil razumeti izkušnje in doživljanja žensk, povezana z rojevanjem v porodnišnicah skozi prevladujoče porodne prakse, ki so po prepričanju žensk pomembno krojile njihovo porodno izkušnjo. Metode: Uporabljena je bila sekundarna analiza kvalitativnih podatkov. Primarni podatki so bili zbrani leta 2014 v okviru raziskave Medikalizacija nosečnosti in poroda kot družbena konstrukcija z narativno metodo. V vzorec sekundarne analize je bilo vključenih 18 transkriptov intervjujev z ženskami, ki so rodile v porodnišnici. Analiza kvalitativnih podatkov je bila izvedena s pomočjo računalniškega programa NVivo, verzija 12. Rezultati: V analizi so bile identificirane tri teme: (1) pomembnost podpore zdravstvenega osebja in avtonomija odločanja; (2) sprememba fokusa v dojemanju carskega reza kot naravnega načina rojevanja; (3) rutinizacija in tehnifikacija porodnih praks. Diskusija in zaključek: Rojevanje tako danes kot nekoč usmerjajo negativne in pozitivne porodne izkušnje. Poznati je treba oboje. Za ženske je prva porodna izkušnja poučna in obenem določujoča, saj na njeni podlagi presojajo prihodnje porodne izkušnje. Podpora zdravstvenega osebja ter avtonomija odločanja sta ključni za pozitivno porodno izkušnjo. K temu bi lahko v prihodnje pomembno prispevale tudi spremembe nekaterih utečenih porodnih praks, ki bi morale hitreje slediti praksi, utemeljeni z dokazi.
Ključne besede: medikalizacija, medicina, babištvo, ženske, družba
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 381; Prenosov: 246
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika mater : deskriptivna fenomenološka raziskavaNika Černe Kržišnik, Mirko Prosen, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Zdravstveno osebje ima velik vpliv na doživljanje staršev ob rojstvu nedonošenega otroka. Namen raziskave je bil preučiti in predstaviti doživljanje mater ob rojstvu nedonošenega otroka. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna fenomenološka analiza. Na namenskem vzorcu enajstih mater, ki so imele izkušnjo rojstva nedonošenega otroka, rojenega med 24. in 35. tednom gestacije, so bili izvedeni delno strukturirani intervjuji. Najmlajša intervjuvanka je bila ob porodu stara 24 let in najstarejša 36. Za osem izmed njih je bil porod nedonošenega otroka prvi porod. Raziskava je potekala med majem in junijem 2017. Podatki so bili analizirani s pomočjo Giorgijevega pristopa, značilnega za fenomenološko raziskavo. Rezultati: Strukturo opisa sestavljajo štiri tematske skupine, ki opredeljujejo doživljanje mater ob rojstvu nedonošenega otroka: (1) potek poroda: želje in pričakovanja; (2) reprezentacijo materinstva: čustvovanje, navezanost, empatijo, spomine; (3) čustvovanje in skrb za nedonošenega otroka v poporodnem obdobju ter (4) (ne)profesionalnost zdravstvenih delavcev. Diskusija in zaključek: Izsledki raziskave kažejo, da je večina mater iskala vzroke prezgodnjega poroda. Veliko jim je pomenila podpora svojcev, zdravstvenih delavcev ter %sotrpink% z oddelka. Večina mater se je med porodom in hospitalizacijo soočala z negativnimi občutki; empatičen odnos zaposlenih jih je spodbujal in navdajal z upanjem ter zaupanjem.
Ključne besede: prezgodnji porod, novorojenec, zdravstvena vzgoja, medosebni odnosi, hospitalizacija, patronaža, materinstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 361; Prenosov: 231
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. |
8. Women's satisfaction with the childbirth experience : a descriptive researchLara Menhart, Mirko Prosen, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Introduction: Satisfaction is a complex concept, which we often come across when evaluating the childbirth experience. The purpose of the research was to find out the childbirth experiences of women in Slovenia with regard to their level of satisfaction with the provided perinatal care. Methods: The Slovenian version of the Birth Satisfaction Scale % Revised was used in a non-experimental quantitative descriptive research (Cronbach % = 0.81). The data were collected through an online questionnaire in February 2017. Convenience sampling was used and 301 women, who gave birth in 2016 in Slovenia, participated. Data were analysed with descriptive statistics, the Mann-Whitney U test and Spearman's correlation coefficient. Results: The results of the study have shown that the number of births (U = 6802, p = 0.150), education (U = 7493, p = 0.317), age (U = 5142, p = 0.061) and presence of birth partner (U = 2841, p = 0.730) are not statistically significantly correlated with the assessment of childbirth satisfaction. A lower level of satisfaction was also found in cases of caesarean sections of primiparous, in comparison with multiparous, women (U = 430, p = 0.001). A statistically significant difference was established in the correlation between satisfaction and respondents' residential environment (U = 7029, p = 0.039), professional communication, and level of anxiousness of birthing mothers (rs = 0.397, p = 0,000). Discussion and conclusion: The results have shown that healthcare professionals who are present in childbirth are the key factor in contributing to a positive birth experience. The obtained results open up an opportunity for further research on the communication and attitude of health professionals towards birthing mothers.
Ključne besede: birth, patient satisfaction, perinatal support, healthcare professionals
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 445; Prenosov: 241
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. Izkušnje žensk ob nenačrtovanem porodu zunaj porodnišnice : Ksenija Kragelj, Mirko ProsenKsenija Kragelj, Mirko Prosen, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Porodi zunaj porodnišnice so v Sloveniji redkost. Nekaj teh porodov se zgodi tudi v Zgornjem Posočju, ki je posebno zaradi svojega geografskega položaja in časovne oddaljenosti do najbližje porodnišnice. Cilj raziskave je bil pridobiti poglobljen vpogled v doživljajski svet porodnic, ki so nenačrtovan porod zunaj porodnišnice izkusile, in zaznati oceno kakovosti ponujene obporodne skrbi skozi občuteno zadovoljstvo. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. V namenski vzorec je bilo vključenih 10 porodnic, ki so rodile med letoma 2004 in 2014. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo delno strukturiranih intervjujev v juniju 2014 in analizirani z metodo analize besedila. Rezultati: Z metodo analize besedila je bilo identificiranih pet tem, in sicer (1) proces rojevanja % rituali, prakse in doživljanja, (2) podoživljanje poroda, (3) v žensko osredotočena skrb, (4) zaznana stopnja zadovoljstva z institucionalno obravnavo in (5) zaznavanje poroda med nosečnostjo % želje in pričakovanja. Diskusija in zaključek: Ugotovitve nakazujejo, da so med porodom v ospredju ljudje, ki so ob porodnici, in njihov odnos do nje. Čeprav se porodnice takrat morda res ne zavedajo vseh morebitnih tveganj, se tega zavedajo zdravstveni delavci ob njej. Vključene v raziskavo so svojo porodno izkušnjo izkusile kot pozitivno in obenem izrazile zadovoljstvo do obporodne zdravstvene oskrbe. Nadaljnje raziskovanje bi moralo vključevati vidik zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: porod, babice, oddaljenost, medosebni odnosi, opolnomočenje, Zgornje Posočje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 453; Prenosov: 334
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
