1. Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v habitatu divjega petelina v vzhodnih Karavankah in vzhodnih Kamniško-Savinjskih AlpahLado Kutnar, Mihej Urbančič, Miran Čas, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: V študiji smo preuevali talne in vegetacijske razmere na devetih reprezentativnih ploskvah v habitatu divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v visokogorju vzhodnih Karavank in vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alp. Raziskave so potekale na ploskvah v razlinih gozdovih na rastiših divjega petelina, ki so bile sistematino izbrane glede na geološko podlago, ekspozicijo in stopnjo ohranjenosti gozdov. V drugotnih smrekovjih, ki so nastali na zarašenih pašnikih in porašajo distrina rjava tla na andezitnih grohih in na gnajsih, smo v primerjavi talnih lastnosti z dobro ohranjenim bukovimi gozdovi na podobnih rastiših zasledili znake degradacijskih procesov. V gozdovih na apnencih in dolomitih je bila rastlinska vrstna pestrost mnogo veja kot v gozdovih na nekarbonatnih kamninah. Floristina sestava in struktura vegetacijesta jasno nakazala stopnjo ohranjenosti oz. spremenjenosti gozdov tako na karbonatni kot tudi nekarbonatni matini podlagi.
Ključne besede: karmonatne kamnine, nekarbonatne kamnine, lastnosti tal, vegetacija, divji petelin, visokogorski gozd, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3539; Prenosov: 1617
 Celotno besedilo (467,75 KB) |
2. Ovrednotenje vegetacijske primernosti habitata ruševca (Tetrao tetrix L.) na PohorjuJurij Gulič, Marijan Kotar, Miran Čas, Miha Adamič, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ruševec se na Pohorju (severno-vzhodna Slovenija) pojavlja na grebenskih legahv zahodnem delu pogorja. V rastitvenih sezonah 2000 in 2001 smo napravilipopis aktivnosti sub-populacij na šestih znanih rastiščih in tako izločili ploskve potencialnega habitata. Na njih smo raziskovali odločilne vegetacijske strukture. V primerjavo sta vključeni tudi dve opuščeni rastišči.Vse popisne ploskve (400x400m) so bile razdeljene na 256 osnovnih ploskvic. Ugotavljamo, da so štiri aktivna rastišča. med seboj relativno homogena, od njih pa se jasno ločita obe opuščeni rastišči. Razlike med srednjimi vrednostmi ocenjevanih značilnosti vegetacijskih tipov (pokrovnost borovnice, brusnice, jesenske vrese, zeliščne plasti, delež travišč in traviščv zaraščanju, grmovne plasti, sklep krošenj smreke in jerebike v drevesni plasti ter mravljišč) so statistično značilne. Trend upadanja abundance ocenjevanih značilnosti habitata je opazen od zahoda do opuščenih rastišč na vzhodu, od zaledja stabilne alpske populacije proti robu ob subpanonskem fitogeografskem območju. Pokrovnost borovnice na aktivnih rastiščih je 19%, na opuščenih 5%, pokrovnost zeliščne plasti ocenjevanih vrstje 38%, na opuščenih 11%, število mravljišč je 13,7/ha, na opuščenih rastiščih 8/ha. Primerjava med vegetacijskimi tipi je pokazala, da so najprimernejši habitati na mestih, kjer se prepletajo barjanski ekosistemi (12%), travišča (15%), zaraščajoča travišča (41 %), gozd (31 %) in vodne površine (1 %), vendar ob pogoju, da območje ni v nadaljnjem zaraščanju in ni preveč obljudeno.
Ključne besede: ruševec, Tetrao tetrix L., rastiščne značilnosti, habitatske zahteve, gozdna meja, vegetacijski popisi, zaraščanje planj, varstvo narave, Centralne Alpe, Pohorje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3928; Prenosov: 1717
Celotno besedilo (1,33 MB) |
3. Vpliv spreminjanja gozda na razporeditev rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v vzhodnih AlpahMiran Čas, Miha Adamič, 1998, izvirni znanstveni članek Ključne besede: divji petelin, Tetrao urogallus (L.), areal razširjenosti, habitat, gozd, gozdnata krajina, spreminjanje gozda
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3759; Prenosov: 1647
Celotno besedilo (4,06 MB) |
4. Prostorska ogroženost populacij divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji leta 1998Miran Čas, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Leta 1998 je v ponovljenem vseslovenskem popisu aktivnosti rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) sodelovalo 473 lovcev in gozdarjev v 1.234 opazovanjih. Od skupno evidentiranih 559 rastišč je aktivnih le še 273 (49 %). Od 495 rastišč (88,6 %) v alpskem prostoru je bilo aktivnih 51 %, od ostalih 64 rastišč v dinarskem prostoru je aktivnih 33 %. Aktivne populacije so prisotne na 74 % površine evidentiranega območja razširjenosti. 80,3 % območja razširjenosti je ohranjenega v alpskem (22 ptic/km2) in 19,7 % v dinarskem prostoru (0,07 ptic/km2) na 4.839 km2 ali 22 % površine Slovenije. Delež aktivnih rastišč v gozdovih na površinah po 200 m višinskih pasovih narašča linearno, od samo še 16 % aktivnih rastišč nad 601 do 800 m nadmorske višine do 70 % nad 1.401 do 1.600 m. Pod 1.000 m je le 11,2 % vseh aktivnih rastišč. Optimum populacijske gostote je nad 1.201 do 1.600 m na 66 % vseh aktivnih rastišč z 0,59 ptic in 0,18 aktivnega rastišča/km2. Po letu 1986 je število aktivnih rastišč upadlo za 199 (42 %), od tega za 41 % v alpskem in 53% v dinarskem prostoru. Število opuščenih rastišč narašča linearno s padanjem po 200 metrskih višinskih pasovih, od 22,9 % nad 1.401 do 1.600 m do 78,9 % nad 601 do 800 m. Najbolj ogrožena so robna območja razširjenosti v predalpskem ter v dinarskem prostoru, najbolj ohranjena so v gorskih gozdovih smreke in bukve.
Ključne besede: divji petelin, Tetrao urogallus (L.), areal razširjenosti, habitat, gozd, gozdnata krajina, spreminjanje gozda
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3987; Prenosov: 1686
Celotno besedilo (3,01 MB) |
5. Genetic differentiation of the Western Capercaillie highlights the importance of South-Eastern Europe for understanding the species phylogeographyMarko Bajc, Miran Čas, Dalibor Ballian, S. Kunovac, Goran Zubić, Marijan Grubešić, Petr Zhelev, Ladislav Paule, Tine Grebenc, Hojka Kraigher, 2011, izvirni znanstveni članek Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2586; Prenosov: 1180
Celotno besedilo (778,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. Adaptation to climate change in forestry : questionnaire of European Forest Institute to collect information from EU member statesMirko Medved, Hojka Kraigher, Dušan Jurc, Marko Kovač, Primož Simončič, Miran Čas, Špela Planinšek, Anže Japelj, Jaka Klun, Milan Kobal, Nike Krajnc, Lado Kutnar, Mitja Piškur, Tine Premrl, Robert Robek, Iztok Sinjur, Urša Vilhar, 2008, elaborat, predštudija, študija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3098; Prenosov: 762
Celotno besedilo (805,75 KB) |
8. Ohranjanje habitatov ogroženih vrst divjadi in drugih prostoživečih živali v gozdnih ekosistemih - gozdne kure - divji petelin : zaključni elaboratMiran Čas, 2000, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: divji petelin, Tetrao urogallus (L.), rastišče, habitat, primernost habitatov, alpski gozd, dinarski gozd, gospodarjenje z gozdom, zaraščanje, ohranjanje habitatov, poročilo
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2500; Prenosov: 423 |
9. Prostorsko preučevanje in spremljanje pustošenja in propadanja gozdov ter spreminjanja namembnosti gozdnega prostora : (z vidika slabitve funkcij gozda) : raziskovalna nalogaAleksander Golob, Miran Čas, Evgenij Azarov, 1990, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: klasifikacija krajine, klasifikacija gozdov, klastrska analiza, propadanje gozdov, prostorski informacijski sistemi, aerofotointerpretacija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2352; Prenosov: 717
Celotno besedilo (36,52 MB) |
10. Zaključno poročilo projekta "Imisijska obremenjenost gozdov v občini Kamnik"Miran Čas, Polona Kalan, Anton Kralj, Tom Levanič, Robert Mavsar, Primož Simončič, Mihej Urbančič, 2002, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: onesnaženost okolja, vpliv na gozd, zdravstveno stanje, osutost drevja, bioindikacija onesnaženosti, ohranjenost tal, gozdna tla, Kamnik
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2895; Prenosov: 758
Celotno besedilo (2,11 MB) |
