1. |
2. Europa südöstlich des Westens : Historische An- und Einsichten2023, znanstvena monografija Povzetek: Evropski strokovnjakinje in strokovnjaki zgodovinskih znanosti (Konrad Clewing, Harald Heppner, Olga Katsiardi-Hering, Eva Kowalska, Aleš Maver, Gabriella Schubert, Mira Miladinović Zalaznik) podajajo svoja dognanja o preteklosti in sedanjosti tistega dela Evrope, ki se ga rado umešča jugovzhodno od Zahoda. Prispevki so sad večdesetletnega raziskovanja zgodovine jugovzhodne Evrope, zlasti Balkana, Grčije, Slovaške ter seveda južnoslovanskega prostora s posebnim poudarkom na zgodovinski izkušnji Slovenije, katere razvoj v treh državah in vojnah ter dveh družbenih sistemih je globoko zaznamovalo (ne-)menjavanje elit.
Posebnost zbornika, ki podaja impresijo diferenciranega dogajanja v teh prostorih, je, da so se avtorice in avtorji že v delu samem odzvali na izvajanja svojih kolegov in kolegic. Ves diskurz poteka v kultiviranem jeziku, ki je razumljiv vsem, ki jih tema zanima.
Objavljeno v DiRROS: 29.01.2026; Ogledov: 97; Prenosov: 85
 Celotno besedilo (14,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Izgubljeni spomin Vipave : Generalmajor Johann von Maasburg in njegoviMira Miladinović Zalaznik, 2021, znanstvena monografija Povzetek: Delo Izgubljeni spomin Vipave. Generalmajor Johann von Maasburg in njegovi je posvečeno reševanju izgubljenega spomina na visokega častnika avstro-ogrske vojske in slikarja, ki je bil pol stoletja vezan na Vipavo. Družina njegove soproge Rose Tribuzzi je tu izpričana že od srede 18. stoletja. V Vipavi sta zakonca vzgajala sinova, jima privzgojila ljubezen do slovenskih krajev in ljudi ter ju iz Vipave videla oditi v véliko vojno. Od upokojitve 1909 pa do smrti 1923 je bila Vipava središče Maasburgovega življenja. O tem je zapustil dnevnik, ki ga je pisal tudi med vojno. Ob njenem koncu je doživel razpad Habsburške monarhije, ustanovitev kraljevine SHS in priključitev Vipave Italiji. Možnost priključitve slovenskih krajev Italiji, ki je pretila po vstopu Italije v vojno na strani antante, je odklanjal in obsojal od l. 1916. Vdova Rosa in sin Willi, ki je I. svetovno vojno preživel kot aktiven častnik, medtem ko je mlajši sin, prav tako častnik, padel, sta dočakala konec naslednje svetovne vojne v Vipavi. Tu sta bila priča dogodkom in ukrepom, ki so sledili izbruhu svobode.
Ključne besede: dnevniki
Objavljeno v DiRROS: 16.01.2026; Ogledov: 116; Prenosov: 86
Celotno besedilo (91,36 MB) |
4. Europa östlich des Westens : 30 Jahre Transition. Quo vadis?2021, znanstvena monografija Povzetek: The situation of European countries east of west is, since the fall of communist systems, still determined by transition, the goals of which once seemed to be safeguarded—to achieve the conditions for a development that would, on the one hand, enable justice, human dignity, and economic prosperity, as well as, on the other hand, entail a membership in the community of European countries, regions, and cultures. The process of transition has so far lasted a whole generation and thus gives rise to the question, what has caused the hindrance of development envisioned in the 1990s, how can we explain the delays, and which means would be necessary to accelerate the process and to bring about the flourishing of the undeniable potentials. The development of these potentials promises a positive change in three directions:
1) for the wellbeing of the single individual;
2)for the material and spiritual harmonizing of the peoples living in the each of the countries and regions; and
3) for the improvement of mutual trust, of reciprocal respect, and of constructive collaboration within, above all, the European community of nations and cultures.
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2026; Ogledov: 110; Prenosov: 47
Celotno besedilo (13,35 MB) |
5. Joseph Roth in SlovenciMira Miladinović Zalaznik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Študija, napisana na podlagi primarnih in sekundarnih virov ter spominov, obravnava tista dela avstrijskega pisatelja Josepha Rotha, ki tematizirajo Slovence. V prvi vrsti gre za romana Radetzkyjeva koračnica (1932) in Kapucinska grobnica (1938), kjer so Slovenci kot osrednji literarni liki prvič vstopili v neslovensko svetovno književnost in to skozi velika vrata. V podporo adekvatnejši analizi literarnih likov upošteva tudi Rothove feljtone, objavljene v nemškem dnevniku Frankfurter Zeitung, kjer Roth poroča o južnih Slovanih, njihovi politiki in državi, ki jo označi za eno naslednic propadle Avstro-Ogrske na Balkanu. Avtorica se osredinja na Rothove slovenske like in njihov sprejem pri naših bralcih, pri čemer s primeri iz Rothovih feljtonov in siceršnjih avtorjevih zapisanih izjav dokazuje, da je Roth dobro poznal tako zgodovino kakor tudi zakonitosti literarnega ustvarjanja. Fikcija do neke mere temelji na resničnosti, vendar deluje po estetskih učinkih, ki z le-to niso vedno kompatibilni.
Ključne besede: Radetzkyjeva koračnica, Kapucinska grobnica, Habsburška monarhija, habsburški mit, feljton
Objavljeno v DiRROS: 11.09.2025; Ogledov: 440; Prenosov: 205
Celotno besedilo (3,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. |
8. Etika uživanja hrane : Hrana in mi: vprašanje nekega odnosaAdriano Fabris, 2023, strokovna monografija Povzetek: Adriano Fabris nas v knjigo uvede s kritiko današnjih predstav o prehranjevanju in odnosu do jedi. Etika uživanja hrane ni povezana niti s temi, ki prepotujejo kilometre, da pridejo do lokala s slow food, niti s temi, ki so zadovoljni z goltanjem sendvičev iz restavracij s fast food. Prav tako ne zadeva obnašanja teh, ki prepovedujejo določeno hrano ali fetišizirajo določene vire hrane, kot so borci za pravice živali, vegetarijanci in vegani. Zadeva tiste, ki se zavedajo, da jesti pomeni odnos do vsega, kar nas lahko nahrani: spoštljiv, uravnotežen odnos, ki upošteva mnogotere vezi, v katere je vpleteno vsako živo bitje. To je delovanje tistih, ki razumejo, da je treba regulirati svojo željo in ne potrebe po prehranjevanju. V drugem poglavju avtor obravnava različne načine reguliranja prehranjevanja s predpisovanjem tega, kaj na bo dovoljeno jesti in kaj ne. V ozadju teh predpisov, zapovedi in prepovedi se kot specifični znak naše omejenosti pojavlja nezmožnost, da bi asimilirali vse, torej povsem zaužili tisto, s čimer se prehranjujemo, s čimer je povezana tudi potreba po puščanju ostankov in odpadkov. V tretjem poglavju je začrtana etiko uživanja hrane, ki izhaja iz predpostavke, da obstoj hrane implicira, spodbuja in izvršuje odnose ter da je prehranjevanje samo odnos. Na to se navezuje vprašanje, ali je za prehranjevanje samega sebe neizogibno izvajati nasilje nad drugimi organizmi. Etični vidik se oblikuje ob predpostavki odgovornega odnosa do živih bitij, ki ne vključuje le nas ljudi, marveč celoten ekosistem. Knjigo zaključuje manjši priročnik (dekalog), ki naj bi z normativnim pristopom usmerjal naše konkretne izbire v pri prehranjevanju. Od naše izbire je odvisno, ali bomo z etično motivirano izbiro dejansko spremenili naš odnos do prehranjevanja. Če bomo to storili, bo to prvi korak k uveljavitvi še bolj splošnih sprememb v našem odnosu do sveta in k odgovorni delitvi skupnega prostora z drugimi živimi bitji.
Ključne besede: prehrana, prehrambna kultura, etika, religija
Objavljeno v DiRROS: 11.10.2024; Ogledov: 1043; Prenosov: 318
Celotno besedilo (2,27 MB) |
