1. Kartiranje morskega dna in habitatnih tipov ter popis flore in favne na območju predvidene gradnje protipoplavne zaščite mesta Piran : končno poročiloLovrenc Lipej, Ana Fortič, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Tihomir Makovec, Milijan Šiško, Leon Lojze Zamuda, Domen Trkov, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: Občina Piran, protipoplavna zaščita, kartiranje, habitatni tipi, biološke združbe
Objavljeno v DiRROS: 08.09.2025; Ogledov: 339; Prenosov: 100
 Celotno besedilo (6,30 MB) |
2. Pregled stanja morskega dna na območju predvidenega posega (predvidena nasipavanja s prodcem) na centralni plaži v PortorožuLovrenc Lipej, Tihomir Makovec, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Simone Spinelli, Milijan Šiško, Danijel Ivajnšič, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: morski travniki, kartiranje, osrednja portoroška plaža, topografski pregled, predvideni posegi
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2025; Ogledov: 724; Prenosov: 246
Celotno besedilo (2,09 MB) |
3. Analiza pritiskov in presoja vplivov na morski ekosistem Krajinskega parka Strunjan s poudarkom na vplivu turizma in prostočasnih dejavnosti na stanje morskih travnikovLovrenc Lipej, Danijel Ivajnšič, Tihomir Makovec, Martina Orlando-Bonaca, Simone Spinelli, Milijan Šiško, Domen Trkov, Borut Mavrič, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: morski travniki, kartiranje, MediSkew indeks, pritiski, Krajinski park Strunjan
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2025; Ogledov: 660; Prenosov: 243
Celotno besedilo (5,91 MB) |
4. Monitoring stanja morskih travnikov ob bazenu III Luke Koper : zaključno poročilo za leto 2024Martina Orlando-Bonaca, Domen Trkov, Ana Fortič, Milijan Šiško, Diego Bonaca, Romina Bonaca, Lovrenc Lipej, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: travniki, kolenčasta cimodoceja, mala morska trava, Luka Koper, pritiski, poročila
Objavljeno v DiRROS: 28.11.2024; Ogledov: 856; Prenosov: 265
Celotno besedilo (1,07 MB) |
5. Program spremljanja kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo : letno poročilo 2010Valentina Turk, Oliver Bajt, Patricija Mozetič, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Program Spremljanja stanja okolja (MED POL program) izvajamo s finančno pomočjo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških vod, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, biomonitoring, monitoring, evtrofikacijski monitoring, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1723; Prenosov: 1003
Celotno besedilo (1,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Spremljanje kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo v letu 2011 : poročilo 2011Valentina Turk, Oliver Bajt, Janja Francé, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Izvajanje projekta Spremljanje kakovosti morja in vnosov s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo je omogočilo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških voda, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, monitoring, TRIX, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 2105; Prenosov: 1176
Celotno besedilo (1,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji : zaključno poročilo 2012Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, Alenka Malej, Janja Francé, Branko Čermelj, Oliver Bajt, Nives Kovač, Borut Mavrič, Valentina Turk, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Tjaša Kogovšek, Milijan Šiško, Vesna Flander-Putrle, Mateja Grego, Tinkara Tinta, Boris Petelin, Martin Vodopivec, Maja Jeromel, Urška Martinčič, Vlado Malačič, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Deskriptor 1: Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji.
»Presojo je treba opraviti na več ekoloških ravneh: na ravni ekosistemov, habitatov (vključno z njimi povezanimi združbami na nivoju biotopov) in vrst, ki so upoštevane v strukturi tega dela ob upoštevanju točke 2 dela A. Za nekatere vidike tega deskriptorja je potrebna dodatna znanstvena in tehnična podpora. Pri obravnavi širšega obsega deskriptorja je treba ob upoštevanju Priloge III k Direktivi 2008/56/ES določiti prioritete med elementi biotske raznovrstnosti (vrste, habitati in ekosistemi). To omogoča prepoznavanje tistih elementov in območij, kjer vplivi in grožnje nastajajo, poleg tega pa podpira opredelitev ustreznih kazalcev med izbranimi merili, primernimi za zadevna območja in elemente biotske raznovrstnosti. Obveznost regionalnega sodelovanja iz členov 5 in 6 Direktive 2008/56/ES je neposredno povezana z izbiro elementov biotske raznovrstnosti znotraj regij, podregij in pododdelkov, kjer je mogoče, pa tudi z vzpostavitvijo referenčnih razmer v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2008/56/ES. Modeliranje z uporabo platforme geografskega informacijskega sistema je lahko uporabna podlaga za določanje območja razširjenosti elementov biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti in pritiskov zaradi teh dejavnosti, ob upoštevanju, da se vse mogoče zajete napake ustrezno ocenijo in opišejo ob uporabi rezultatov. Ti podatki so pogoj za ekosistemsko upravljanje človekovih dejavnosti in za razvoj s tem povezanih prostorskih orodij.«
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, morska strategija, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1610; Prenosov: 1007
Celotno besedilo (3,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Strokovne podlage za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) : zaključno poročilo 2013Martina Orlando-Bonaca, Oliver Bajt, Branko Čermelj, Damir Deželjin, Janja Francé, Tjaša Kogovšek, Nives Kovač, Lovrenc Lipej, Vlado Malačič, Alenka Malej, Borut Mavrič, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Tinkara Tinta, Valentina Turk, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V obdobju od 1. septembra do 20. decembra 2013 smo na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo zelo intenzivno delali na nalogah 1.4.3 (pisanje predloga programa spremljanja stanja za stalno presojo okoljskega stanja in razvoj potrebnih metodologij) in 1.4.7 (priprava podatkovne baze v skladu z zahtevami Evropske Komisije) projektne naloge za izdelavo strokovnih podlag za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) v letu 2013. Z naročnikom smo sodelovali tudi pri nalogi 1.4.4 (priprava vsebin za sodelovanje z javnostmi). K sodelovanju pri nalogah 1.4.1 (sodelovanje pri nadaljnjem poročanju Evropski Komisiji), 1.4.2 (nadaljevanje kvantifikacije okoljskih ciljnih vrednosti), 1.4.5 (usklajevanje z državami regije in podregije), 1.4.6 (zagotovitev strokovne podpore Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pri pripravi programov ukrepov), ki predstavljajo delo z naročnikom in drugimi inštitucijami, v tem obdobju nismo bili pozvani.
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, implementacije, strokovne podlage, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, Okvirna vodna direktiva, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 994; Prenosov: 873
Celotno besedilo (4,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Kakovost obalnega morja v letu 2012 : poročilo za leto 2012Valentina Turk, Oliver Bajt, Janja Francé, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: R Slovenija s programom »Spremljanje kakovosti morja v skladu z Barcelonsko konvencijo« sodeluje pri aktivnostih in izvajanju Protokola o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem s kopnega (UNEP /MED POL). Dolgoletni niz rezultatov kemičnih in bioloških parametrov programa MED POL omogoča sledenje sprememb v okolju in primerjavo kakovosti obalnega morja z ostalimi obalnimi vodami Jadranskega in Sredozemskega morja. Trenutno poteka četrta faza MED POL programa. Program poteka v sodelovanju Morske biološke postaje, Nacionalnega inštituta za biologijo, z različnimi inštituti odgovornimi za posamezne analize, izvajanje programa pa omogoča Agencija R Slovenije za vode. Letno poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti naravnih kopalnih voda, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate analiz onesnaženja z alifatskimi in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki, kadmijem in živim srebrom v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, monitoring, TRIX, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, težke kovine, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1582; Prenosov: 1056
Celotno besedilo (1,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Vzorčenje in analiza bioloških vzorcev fitobentosa; vzorčenje in analiza 10 vzorcev nabranih na potencialnih referenčnih odsekih : (končno poročilo)Gorazd Kosi, Milijan Šiško, Tina Eleršek, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V poletnem obdobju 2014 smo vzorčevali fitobentos na 10 lokacijah. Izbrane lokacije so nam posredovali z Inštituta za vode RS. Vsa izbrana mesta naj bi predstavljala referenčna mesta. Nalogo smo izvedli skladno s projektno nalogo, ki so jo pripravili sodelavci Inštituta za vode RS. Program dela Nacionalnega inštituta za biologijo smo v celoti izvedli (projektna naloga; „Vzorčenje in analiza bioloških vzorcev fitobentosa; vzorčenje in analiza 10 vzorcev nabranih na potencialnih referenčnih odsekih„ pogodba: IZV št.pog38/14-SP). V tiskani verziji poročila podajamo podatke o fitobentosu, za diatomeje, podatke o osnovnih fizikalno kemijskih lastnostih vode ter opažanja na terenu (protokol vzorčevanja). Za posamezne lokacije smo izračunali saprobni in trofični indeks ter pripadajoče REK vrednosti. Elektronski verziji poročila smo dodali še fotografije vzorčevanih mest. Podatke bomo, če bodo izkazovali referenčne razmere, kasneje uporabili pri korekciji referenčnih razmer za nekatere tipe slovenskih vodotokov.
Ključne besede: voda, vzorčenje, metode
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 855; Prenosov: 457
Celotno besedilo (331,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
