Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Milan Hočevar) .

1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Digitalne ortofoto karte za kartiranje gozdnih sestojev
Milan Hočevar, David Hladnik, Marko Kovač, 1994, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Napredek pri razvoju digitalne fotogrametrije ponuja nove možnosti tudi pri izdelavi gozdarskih tematskih kart. Prispevek opisuje razvoj fotointerpretacije in fotogrametrije v slovenskem gozdarstvu, tehnologijo izdelave ortofoto kart z osebnimi računalniki. Kvaliteta in pozicijska natančnost ortokart (5 do 6 m) dovoljujeta vključitev otofoto sestojne karte v gozdarski prostorski informacijski sistem. To je gozdarskemu strokovnjaku odličen pripomoček za odločanje na različnih področjih.
Ključne besede: ortofotokarte, fotogrametrija, kartografija, gozdni sestoji, GIS
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3132; Prenosov: 1215
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

2.
Značilnosti celostne gozdne inventure v sistemu sonaravnega upravljanja z gozdovi
Milan Hočevar, 1991, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdarstvo, gozdna inventura, kontrolna vzorčna metoda, GIS
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3100; Prenosov: 1281
.pdf Celotno besedilo (863,08 KB)

3.
Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda na pokljuško-jeloviški planoti
Milan Hočevar, 1990, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: propadanje gozda, kontrolne vzorčne metode, prirastek, smreka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3009; Prenosov: 1261
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

4.
Izboljšanje učinkovitosti in informacijske vsebine gozdne inventure s stratificiranim vzorčenjem
David Hladnik, Milan Hočevar, 1989, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdna inventura, stratificiranje, sestojne karte
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2763; Prenosov: 1244
.pdf Celotno besedilo (1005,45 KB)

5.
Razvoj in uporaba inventurne vzročne metode 2x6-dreves
Milan Hočevar, 1989, strokovni članek

Ključne besede: gozdna inventura, vzorčenje, 2x6 dreves
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2987; Prenosov: 1299
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

6.
Prvine smotrnega zdravstvenega stanja gozdnih sestojev
Milan Hočevar, 1985, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: umiranje gozdov, gozdna inventura, poškodovanost gozdov, gozdni sestoji
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2955; Prenosov: 1308
.pdf Celotno besedilo (855,98 KB)

7.
8.
Zanesljivost volumenskih funkcij na primeru drevesne vrste smreke v Sloveniji
Gal Kušar, David Hladnik, Milan Hočevar, 2013, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Primerjali smo različne volumenske funkcije za ocenjevanje volumnov dreves. S pomočjo sekcijskih meritev (Newtonova metoda) smo izračunali prave ocene volumnov dreves 88 posekanih smrek na Pokljuki. Te smo uporabili za izdelavo regionalnih trovhodnih volumenskih funkcij, (dvovhodnih) deblovnic in tarif. Standardna napaka ocene povprečne vrednosti volumna drevesa je najmanjša pri trovhodnih volumenskih funkcijah (5,0 %), nato pri deblovnicah (11,7 %) in največja pri tarifah (15,1 %). Zanesljivost in uporabnost izdelanih regionalnih ter drugih volumenskih funkcij smo preverili na dveh hektarskih raziskovalnih ploskvah. Ugotovili smo, da s prirejenimi nemškimi deblovnicami smrekam določimo previsoke volumne. Ker volumne iz teh deblovnic uporabljamo tudi pri določanju prirejenih tarif na Slovenskem, je s takim postopkom določen tarifni razred z vsaj za 5 % previsokimi volumni dreves.
Ključne besede: volumenske funkcije, volumen dreves, lesna zaloga, smreka, Picea abies, Pokljuka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3173; Prenosov: 1490
.pdf Celotno besedilo (791,99 KB)

9.
Analiza informacijskih vrzeli podatkov gozdne inventure v Sloveniji v luči zahtev Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi (MCPFE)
Anže Japelj, Milan Hočevar, 2008, strokovni članek

Povzetek: V okviru evropskega procesa MCPFE se stanje gozdov in trajnost gospodarjenja znjimi preverja na podlagi stanja ter sprememb šestih Helsinških meril in podrejenih kazalnikov trajnostnega gospodarjenja. Opredelili smo razhajanja - informacijske vrzeli - med informacijskimi zahtevami količinskih kazalnikov MCPFE in razpoložljivimi podatki gozdne inventure. Vrzeli smo opredelili na podlagi sedmih kakovostnih meril. Največji informacijski vrzeli smo z vidika podajanja stanja kazalnikov opredelili v okviru 3., z vidika sprememb pa 4. Helsinškega merila. Glavna vzroka za to sta, da gozdna inventura ne daje nikakršnih podatkov za dva kazalnika 3. in en kazalnik 4. Helsinškega merila, ter dejstvo, da podatki velikokrat obstajajo le za eno obdobje. Vrzelim botrujejo tudi neusklajenost definicij, prostorska nepopolnost podatkov in nepreglednost metodologij. Za zmanjšanje informacijskih vrzeli bi bilo treba vsisteme zbiranja podatkov vpeljati nove znake (npr. gozdni tipi, enodobni/raznodobni sestoji, tipi obnove), postopki bi morali temeljiti na jasnih statističnih načelih, ki jih je treba dokumentirati.
Ključne besede: MCPFE, gozdna inventura, gozdna statistika, informacijske vrzeli, trajnost, gospodarjenje z gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3245; Prenosov: 1365
.pdf Celotno besedilo (462,90 KB)

10.
Zanesljivost ugotavljanja lesne zaloge s tarifami na primeru smreke v mikrorastiščno pestrem gozdu
Gal Kušar, Milan Hočevar, 2006, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V mikrorastiščno pestrem visokokraškem jelovo-bukovem gozdu smo na primeru drevesne vrste smreke ugotavljali zanesljivost ocenjevanja lesne zaloge s tarifami. Referenčne volumne dreves smo ugotovili s pomočjo švicarskih trovhodnih volumenskih funkcij. Ustrezno tarifo smo izbrali po ustaljeni metodi, na podlagi srednjega premera in srednje višine, ki smo jo odčitali iz prilagojene višinske krivulje. Razlike med tarifami posameznih vzorčnih ploskev so do 3 tarifne razrede. Odstopanje med lesno zalogo, ugotovljeno s tarifami in referenčno lesno zalogo za smrekov sestoj, je -2,8 %; pri posameznih ploskvah pa so odstopanja večja, od -7,0 do 8,6 %. Dosedanje (prenizko izbrane) tarife dajo v konkretnem primeru za -18,1 % prenizko oceno lesne zaloge. Sklepamo lahko, da v primeru, če je tarifa za površino (odsek, sestoj) izbrana korektno in reprezentativno, dobimo z njo dobro oceno lesne zaloge tudi na mikrorastiščno pestri površini. Reprezentativni izbor tarife zagotovimo z meritvami na vzorčnih ploskvah, ki dobro predstavljajo površino.
Ključne besede: lesna zaloga, tarife, švicarske trovhodne volumenske funkcije, mikrorastiščne razmere, visokokraški teren, smreka, Picea abies, Kočevje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3104; Prenosov: 1151
.pdf Celotno besedilo (4,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.56 sek.
Na vrh