1. Kmetijstvo in biodiverziteta na skupni potiDanilo Bevk, Blaž Koderman, Mojca Pibernik, Mateja Colarič, 2019, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: Biodiverziteta (biotska pestrost) je pestrost življenja na Zemlji od bakterij in gliv do rastlin in živali. Nastala je v milijardah let razvoja življenja. Pomembna značilnost biodiverzitete je izjemna povezanost organizmov, ki sami ne bi mogli preživeti, skupaj pa sestavljajo edinstven preplet, ki odločilno vpliva na razmere na našem planetu.
Ključne besede: biodiverziteta, kmetijstvo, ekosistemske storitve, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 181; Prenosov: 482
 Celotno besedilo (7,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Čudovita pestrost živegaMojca Pibernik, Blaž Koderman, Danilo Bevk, 2020, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: Biotska pestrost (tudi biotska raznolikost, biotska raznovrstnost, biodiverziteta) je raznolikost živih bitij. Vključuje vse rastline, živali in druge organizme. Vsi organizmi so med seboj tesno povezani in se med seboj dopolnjujejo, sami pa ne bi mogli preživeti. Tudi ljudje smo kot del narave močno odvisni od biotske pestrosti, zato je pomembno, da se njenega pomena zavedo že otroci.
Ključne besede: biodiverziteta, otroci, pestrost živega, LIFE Naturaviva
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 157; Prenosov: 99
Celotno besedilo (868,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Functional responses in a lizard along a 3.5-km altitudinal gradientNina Guerra Serén, Rodrigo Megía-Palma, Tatjana Simčič, Miha Krofel, Fabio Maria Guarino, Catarina Pinho, Anamarija Žagar, Miguel A. Carretero, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Aim: Physiological and metabolic performance are key mediators of the functional response of species to environmental change. Few environments offer such a multifaceted array of stressors as high-altitude habitats, which differ markedly in temperature, water availability, UV radiation and oxygen pressure compared to low-altitude habitats. Species that inhabit large altitudinal gradients are thus excellent models to study how organisms respond to environmental variation. Location: Tenerife island, Canary Islands archipelago (Spain). Taxon: Tenerife lizard (Gallotia galloti, Lacertidae). Methods: We integrated data on age structure, thermal and hydric regulatory behaviour and four metabolic and stress-related biomarkers for an insular lizard that inhabits an extreme altitudinal range (sea level to 3700 m a.s.l.), to understand how an ectotherms' age, ecophysiology and metabolism can be affected by extreme environmental variation. Results: We found marked differences in metabolic stress markers associated with altitude (particularly in the abundance of carbonyl metabolites and relative telomere length), but without a linear pattern along the altitudinal cline. Contrary to expectations, longer telomeres and lower carbonyl content were detected at the highest altitude, suggesting reduced stress in these populations. Evaporative water loss differed between populations but did not follow a linear altitudinal gradient. Lizard age structure or thermal physiological performance did not markedly change across different altitudes. Mixed signals in life-history and thermal ecology across populations and altitude suggest complex responses to variable conditions across altitude in this species. Main Conclusions: Our integrative study of multiple functional traits demonstrated that adaptation to highly divergent environmental conditions in this lizard is potentially linked to an interplay between plasticity and local adaptation variably associated with different functional traits.
Ključne besede: ecophysiology, evaporative water loss, metabolic activity, oxidative stress, preferred temperatures, relative telomere length, skeletochronology, lizard
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2024; Ogledov: 227; Prenosov: 296
Celotno besedilo (23,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. O domorodnosti alpskega kozoroga v SlovenijiAndreja Nève Repe, Elena Bužan, Borut Toškan, Jernej Javornik, Boštjan Pokorny, Andrej Arih, Lars Zver, Maruša Prostor, Miha Krofel, Matija Stergar, Klemen Jerina, Hubert Potočnik, Rok Černe, Aleš Poljanec, 2023, strokovni članek Povzetek: Alpski kozorog (Capra ibex) je alpski endemit. Na območju Slovenije naj bi bila vrsta iztrebljena v drugi polovici 17. stoletja, globalno pa je bila zaradi prelova na robu izumrtja konec 19. stoletja. Preživela je le populacija na širšem območju parka Gran Paradiso na skrajnem zahodu Alp v Italiji. Zaradi naselitev in drugih varstvenih programov sedaj alpski kozorog živi v celotnih Alpah, vključno s Slovenijo. Vendar pri nas njegove populacije nazadujejo in so v zelo slabem stanju, kar je lahko rezultat več dejavnikov. Malo izvornih osebkov ob naselitvah, zgodovinska ozka grla in ločenost kolonij so povzročili parjenje v sorodstvu, kar je slabšalo genetsko stanje populacij in lahko negativno vpliva tudi na demografijo. K številčnemu zmanjševanju vrste so lahko prispevale tudi bolezni. Za dolgoročno ohranitev alpskega kozoroga v Sloveniji so nujni takojšnji aktivni ohranitveni ukrepi, pogoj pa je ustrezna opredelitev izvornosti vrste, saj je (bila) zaradi prejšnjih pomanjkljivih podatkov umeščena med tujerodne. V prispevku na podlagi arheo-zooloških, genetskih in preliminarnih habitatnih analiz utemeljujemo, da je v Sloveniji kozorog domorodna vrsta. V raziskavah smo pokazali, da je vrsta živela na ozemlju zdajšnje Slovenije v poznoantičnem in zgodnje srednjeveškem obdobju. Preliminarno smo določili tudi primernost in povezanost habitata kozoroga v slovenskem alpskem svetu ter nakazali verjetne potrebne ukrepe za ohranitev vrste v Sloveniji.
Ključne besede: Capra ibex, izvornost vrste, programi varstva, Alpe, habitat, genetika
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 737; Prenosov: 175
Celotno besedilo (475,48 KB) |
5. Raba krmišč pri navadnem muflonu (Ovis orientalis musimon) na GorenjskemŽiga Marenk, Miha Krofel, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Navadni muflon (Ovis orientalis musimon) je danes v Sloveniji najštevilčnejša, vendar zelo slabo raziskana tujerodna vrsta parkljarjev. Tudi drugod po Evropi so raziskave te vrste redke, še zlasti glede rabe krmišč, čeprav je dopolnilno krmljenje pogosta praksa v mnogih državah. V pričujoči raziskavi smo s pomočjo avtomatskih kamer ugotavljali sestavo tropov muflonov, ki so obiskovali pet zimskih krmišč na Gorenjskem. Spremljali smo tudi cirkadiano dinamiko obiskov krmišč ter pojavljanje drugih vrst divjadi pri krmiščih. Povprečna velikost tropov muflonov je znašala 3,5 živali; najpogosteje so krmišča obiskovale samice z mladiči. Zabeležili smo dva viška obiskov krmišč, in sicer okoli sončnega vzhoda in zahoda. Krmišča za muflone je obiskovalo še šest drugih vrst divjadi, med katerimi je bil najdominantnejši navadni jelen (Cervus elaphus). Spremljanje krmišč z uporabo avtomatskih kamer se je izkazalo za učinkovit način spremljanja populacije muflonov in njihove rabe krmišč.
Ključne besede: muflon, Ovis orientalis musimon, krmljenje, krmišča, socialni sistem, struktura tropov, cirkadiana aktivnost, medvrstne interakcije, foto-pasti, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2019; Ogledov: 7719; Prenosov: 3045
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Projekt LIFE DINALP BEAR za celovito upravljanje in varstvo rjavega medveda v severnih Dinaridih in AlpahNives Pagon, Samar Al Sayegh-Petkovšek, Matej Bartol, Tomaž Berce, Sonia Calderola, Rok Černe, Urša Fležar, Claudio Groff, Đuro Huber, Ida Jelenko Turinek, Klemen Jerina, Marko Jonozovič, Irena Kavčič, Felix Knauer, Miha Krofel, Bojana Lavrič, Aleksandra Majić Skrbinšek, Miha Marenče, Urška Marinko, Anja Molinari-Jobin, Boštjan Pokorny, Hubert Potočnik, Slaven Reljic, Tomaž Skrbinšek, Matija Stergar, Bojan Vivoda, 2018, poljudni članek Ključne besede: rjavi medved, gospodarjenje z divjadjo, LIFE DINALP BEAR, Dinaridi, Alpe
Objavljeno v DiRROS: 20.06.2018; Ogledov: 5344; Prenosov: 1017
Celotno besedilo (428,28 KB) |
7. Pregled prilagajanja rabe prostora rjavega medveda (Ursus arctos) na antropogene motnjeMaja Mohorović, Miha Krofel, Klemen Jerina, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Za dolgoročno varstvo velikih zveri je pomembno razumevanje mehanizmov njihovega prilagajanja na prisotnost človeka, vključno z antropogenimi spremembami prostora. Rjavi medved (Ursus arctos) je za tovrstne raziskave zaradi holarktične razširjenosti in pojavljanja v različnih okoljih dobra modelna vrsta. S pregledom raziskav s celotnega območja razširjenosti vrste v svetu smo preučevali, kako medvedi prilagajajo rabo prostora intenziteti človekovih posegov v prostor. Medved se v splošnem antropogenim strukturam izogiba, še posebej stalno poseljenim območjem in močneje obremenjenim prometnicam. Zaznali smo tudi trend, da se medvedi na območjih z večjo gostoto prebivalstva pogosteje izogibajo antropogenim strukturam. Primerjava med Evropo in Severno Ameriko je nakazala večje izogibanje medvedov urbanim površinam v Evropi, pri drugih tipih antropogenih struktur pa so bile razlike med kontinentoma majhne. Pri primerjavi študij je vendarle potrebna previdnost, saj je večina obravnavanih raziskav temeljila na ugotavljanju relativne rabe prostora (t.j. raba glede na razpoložljivo), statistike absolutne rabe pa niso dovolj pogosto podane. Za ovrednotenje dejanske razlike v rabi prostora posameznih populacij medvedov iz okolij z različno stopnjo antropogenih motenj zato predlagamo analizo surovih podatkov.
Ključne besede: Ursus arctos, rjavi medved, antropogeni dejavniki, vpliv človeka, posegi v prostor, gostota prebivalstva, prometnice, Evropa, Severna Amerika
Objavljeno v DiRROS: 25.10.2017; Ogledov: 5965; Prenosov: 3374
Celotno besedilo (2,76 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Učinkovitost odstrela volkov (Canis lupus) kot ukrepa za zmanjševanje škode na domačih živalihMiha Krofel, Rok Černe, Klemen Jerina, 2011, izvirni znanstveni članek Povzetek: Škoda, povzročena na domačih živalih, je ena glavnih težav pri ohranitvenem upravljanju z volkom (Canis lupus). Škodo se pogosto poskuša zmanjšati z odstrelom volkov. V pričujoči raziskavi smo analizirali učinke legalnega odstrela volkov na obseg škode v Sloveniji ter pripravili pregled podobnih raziskav iz tujine. V letih 1995-2009 je bilo legalno odstreljenih 51 volkov in zabeleženih 2221 primerov napadov volkov na domače živali. S statističnimi analizami nismo ugotovili nobenih vplivov odstrela volkov na višino škode. Učinkov odstrela ni bilo zaslediti niti tedaj, ko smo med seboj primerjali najbolj ekstremna leta. Naši rezultati se ujemajo z izsledki tujih raziskav, ki prav tako opozarjajo, da (v nasprotju s splošnim prepričanjem!) trajnostni lov volkov ni učinkovit ukrep za zmanjšanje škode. Odstrel postane učinkovit šele, če z njim iztrebimo celo populacijo ali odstranimo večino volkov iz večjega območja. Ker je škoda na drobnici v Sloveniji resen problem in ker odstrel volkov očitno nima želenega učinka, priporočamo, da se v prihodnje napori in sredstva osredotočijo v bolj učinkovite ukrepe.
Ključne besede: volk, odstrel, lov, škoda, ovce
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5220; Prenosov: 2058
Celotno besedilo (211,20 KB) |
9. Analiza vsebine iztrebkov volka (Canis lupus) v SlovenijiMiha Krofel, Ivan Kos, 2010, drugi znanstveni članki Povzetek: Volk (Canis lupus) je oportunistični plenilec, ki pleni predvsem velike sesalce. Njegova prehrana se zelo razlikuje med posameznimi območji, zato je pomembno pridobiti lokalne podatke iz različnih delov njegovega areala. V Sloveniji je prehrana volka slabo raziskana. V članku predstavljamo rezultate preliminarne raziskave, v kateri smo analizirali 30 iztrebkov volkov, nabranih po večjem delu razširjenosti volka v Sloveniji. S pomočjo mikroskopskeanalize dlak in preiskave zob ter postkranialnih delov skeleta iz iztrebkov smo določili plenske vrste ter izračunali njihovo frekvenco pojavljanja in delež zaužite biomase. Kot glavni plen volka v Sloveniji so se izkazali cervidi (Cervidae), ki smo jih našli v 87 % iztrebkov in so sestavljali 85 % zaužite biomase. V manjši meri so se volkovi hranili še z mladiči divjega prašiča (Sus scrofa; 7 % iztrebkov, 5 % zaužite biomase) in ostanki domačih živali (7 % iztrebkov, 10 % zaužite biomase).
Ključne besede: volk, sivi volk, Canis lupus, prehrana, analiza iztrebkov, plenilstvo, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5030; Prenosov: 2098
Celotno besedilo (88,51 KB) |
10. Ugotavljanje gostot prostoživečih parkljarjev s kombinirano metodo štetja kupčkov iztrebkov in podatkov o odvzemuMatija Stergar, Danijel Borkovič, Jože Hiršelj, Irena Kavčič, Miha Krofel, Miha Mrakič, Rajko Troha, Uroš Videmšek, Blaž Vrčon, Klemen Jerina, 2012, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: parkljarji, živalske združbe, gostota, populacijske fluktuacije, ekologija živali, metoda štetja kupčkov iztrebkov, odvzem
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3548; Prenosov: 1061
Celotno besedilo (3,82 MB) |
