1. Raba krmišč pri navadnem muflonu (Ovis orientalis musimon) na GorenjskemŽiga Marenk, Miha Krofel, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Navadni muflon (Ovis orientalis musimon) je danes v Sloveniji najštevilčnejša, vendar zelo slabo raziskana tujerodna vrsta parkljarjev. Tudi drugod po Evropi so raziskave te vrste redke, še zlasti glede rabe krmišč, čeprav je dopolnilno krmljenje pogosta praksa v mnogih državah. V pričujoči raziskavi smo s pomočjo avtomatskih kamer ugotavljali sestavo tropov muflonov, ki so obiskovali pet zimskih krmišč na Gorenjskem. Spremljali smo tudi cirkadiano dinamiko obiskov krmišč ter pojavljanje drugih vrst divjadi pri krmiščih. Povprečna velikost tropov muflonov je znašala 3,5 živali; najpogosteje so krmišča obiskovale samice z mladiči. Zabeležili smo dva viška obiskov krmišč, in sicer okoli sončnega vzhoda in zahoda. Krmišča za muflone je obiskovalo še šest drugih vrst divjadi, med katerimi je bil najdominantnejši navadni jelen (Cervus elaphus). Spremljanje krmišč z uporabo avtomatskih kamer se je izkazalo za učinkovit način spremljanja populacije muflonov in njihove rabe krmišč.
Ključne besede: muflon, Ovis orientalis musimon, krmljenje, krmišča, socialni sistem, struktura tropov, cirkadiana aktivnost, medvrstne interakcije, foto-pasti, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2019; Ogledov: 6572; Prenosov: 2517
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Projekt LIFE DINALP BEAR za celovito upravljanje in varstvo rjavega medveda v severnih Dinaridih in AlpahNives Pagon, Samar Al Sayegh-Petkovšek, Matej Bartol, Tomaž Berce, Sonia Calderola, Rok Černe, Urša Fležar, Claudio Groff, Đuro Huber, Ida Jelenko Turinek, Klemen Jerina, Marko Jonozovič, Irena Kavčič, Felix Knauer, Miha Krofel, Bojana Lavrič, Aleksandra Majić Skrbinšek, Miha Marenče, Urška Marinko, Anja Molinari-Jobin, Boštjan Pokorny, Hubert Potočnik, Slaven Reljic, Tomaž Skrbinšek, Matija Stergar, Bojan Vivoda, 2018, poljudni članek Ključne besede: rjavi medved, gospodarjenje z divjadjo, LIFE DINALP BEAR, Dinaridi, Alpe
Objavljeno v DiRROS: 20.06.2018; Ogledov: 4232; Prenosov: 730
 Celotno besedilo (428,28 KB) |
3. Pregled prilagajanja rabe prostora rjavega medveda (Ursus arctos) na antropogene motnjeMaja Mohorović, Miha Krofel, Klemen Jerina, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Za dolgoročno varstvo velikih zveri je pomembno razumevanje mehanizmov njihovega prilagajanja na prisotnost človeka, vključno z antropogenimi spremembami prostora. Rjavi medved (Ursus arctos) je za tovrstne raziskave zaradi holarktične razširjenosti in pojavljanja v različnih okoljih dobra modelna vrsta. S pregledom raziskav s celotnega območja razširjenosti vrste v svetu smo preučevali, kako medvedi prilagajajo rabo prostora intenziteti človekovih posegov v prostor. Medved se v splošnem antropogenim strukturam izogiba, še posebej stalno poseljenim območjem in močneje obremenjenim prometnicam. Zaznali smo tudi trend, da se medvedi na območjih z večjo gostoto prebivalstva pogosteje izogibajo antropogenim strukturam. Primerjava med Evropo in Severno Ameriko je nakazala večje izogibanje medvedov urbanim površinam v Evropi, pri drugih tipih antropogenih struktur pa so bile razlike med kontinentoma majhne. Pri primerjavi študij je vendarle potrebna previdnost, saj je večina obravnavanih raziskav temeljila na ugotavljanju relativne rabe prostora (t.j. raba glede na razpoložljivo), statistike absolutne rabe pa niso dovolj pogosto podane. Za ovrednotenje dejanske razlike v rabi prostora posameznih populacij medvedov iz okolij z različno stopnjo antropogenih motenj zato predlagamo analizo surovih podatkov.
Ključne besede: Ursus arctos, rjavi medved, antropogeni dejavniki, vpliv človeka, posegi v prostor, gostota prebivalstva, prometnice, Evropa, Severna Amerika
Objavljeno v DiRROS: 25.10.2017; Ogledov: 4955; Prenosov: 2935
Celotno besedilo (2,76 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Učinkovitost odstrela volkov (Canis lupus) kot ukrepa za zmanjševanje škode na domačih živalihMiha Krofel, Rok Černe, Klemen Jerina, 2011, izvirni znanstveni članek Povzetek: Škoda, povzročena na domačih živalih, je ena glavnih težav pri ohranitvenem upravljanju z volkom (Canis lupus). Škodo se pogosto poskuša zmanjšati z odstrelom volkov. V pričujoči raziskavi smo analizirali učinke legalnega odstrela volkov na obseg škode v Sloveniji ter pripravili pregled podobnih raziskav iz tujine. V letih 1995-2009 je bilo legalno odstreljenih 51 volkov in zabeleženih 2221 primerov napadov volkov na domače živali. S statističnimi analizami nismo ugotovili nobenih vplivov odstrela volkov na višino škode. Učinkov odstrela ni bilo zaslediti niti tedaj, ko smo med seboj primerjali najbolj ekstremna leta. Naši rezultati se ujemajo z izsledki tujih raziskav, ki prav tako opozarjajo, da (v nasprotju s splošnim prepričanjem!) trajnostni lov volkov ni učinkovit ukrep za zmanjšanje škode. Odstrel postane učinkovit šele, če z njim iztrebimo celo populacijo ali odstranimo večino volkov iz večjega območja. Ker je škoda na drobnici v Sloveniji resen problem in ker odstrel volkov očitno nima želenega učinka, priporočamo, da se v prihodnje napori in sredstva osredotočijo v bolj učinkovite ukrepe.
Ključne besede: volk, odstrel, lov, škoda, ovce
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4387; Prenosov: 1862
Celotno besedilo (211,20 KB) |
5. Analiza vsebine iztrebkov volka (Canis lupus) v SlovenijiMiha Krofel, Ivan Kos, 2010, kratki znanstveni prispevek Povzetek: Volk (Canis lupus) je oportunistični plenilec, ki pleni predvsem velike sesalce. Njegova prehrana se zelo razlikuje med posameznimi območji, zato je pomembno pridobiti lokalne podatke iz različnih delov njegovega areala. V Sloveniji je prehrana volka slabo raziskana. V članku predstavljamo rezultate preliminarne raziskave, v kateri smo analizirali 30 iztrebkov volkov, nabranih po večjem delu razširjenosti volka v Sloveniji. S pomočjo mikroskopskeanalize dlak in preiskave zob ter postkranialnih delov skeleta iz iztrebkov smo določili plenske vrste ter izračunali njihovo frekvenco pojavljanja in delež zaužite biomase. Kot glavni plen volka v Sloveniji so se izkazali cervidi (Cervidae), ki smo jih našli v 87 % iztrebkov in so sestavljali 85 % zaužite biomase. V manjši meri so se volkovi hranili še z mladiči divjega prašiča (Sus scrofa; 7 % iztrebkov, 5 % zaužite biomase) in ostanki domačih živali (7 % iztrebkov, 10 % zaužite biomase).
Ključne besede: volk, sivi volk, Canis lupus, prehrana, analiza iztrebkov, plenilstvo, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4225; Prenosov: 1910
Celotno besedilo (88,51 KB) |
6. Ugotavljanje gostot prostoživečih parkljarjev s kombinirano metodo štetja kupčkov iztrebkov in podatkov o odvzemuMatija Stergar, Danijel Borkovič, Jože Hiršelj, Irena Kavčič, Miha Krofel, Miha Mrakič, Rajko Troha, Uroš Videmšek, Blaž Vrčon, Klemen Jerina, 2012, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: parkljarji, živalske združbe, gostota, populacijske fluktuacije, ekologija živali, metoda štetja kupčkov iztrebkov, odvzem
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2862; Prenosov: 826
Celotno besedilo (3,82 MB) |
7. |
