1. |
2. Gostota lesa : metode določanja in pomen pri razvoju gozdno lesnega biogospodarstvaDomen Arnič, Miha Humar, Davor Kržišnik, Peter Prislan, Luka Krajnc, 2021, strokovni članek Ključne besede: Slovenija, gostota lesa, določanje gostote, biogospodarstvo
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2022; Ogledov: 168; Prenosov: 51
 Celotno besedilo (2,87 MB) |
3. Late blight resistance conferred by Rpi-Smira2/R8 in potato genotypes in vitro depends on the genetic backgroundEva Blatnik, Marinka Horvat, Sabina Berne, Miha Humar, Peter Dolničar, Vladimir Meglič, 2022, izvirni znanstveni članek Ključne besede: potato, potato genotype, potato R8 genotypes, in vitro infection, late blight, resistant cultivars, oomicete, Sárpo Mira
Objavljeno v DiRROS: 01.09.2022; Ogledov: 207; Prenosov: 85
Celotno besedilo (4,07 MB) |
4. Ocena stanja lesenega kipa japonski festival Tanake EisakujaMiha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Les na prostem je izpostavljen delovanju raznolikih dejavnikov razkroja, še posebno glivam. Nekatere lesne vrste so bolj odporne na glivni razkroj kot druge. V Kostanjevici na Krki že 60 let deluje forma viva, kjer so razstavljeni kipi, izdelani pretežno iz hrastovega lesa. Tanaka Eisaku, japonski kipar, je izdelal najstarejši kip z naslovom Japonski festival na prvi kostanjeviški Formi vivi leta 1961. Po 60 letih zunanje izpostavitve smo kip vizualno pregledali in ocenili njegovo stanje z uporabo rezistografa in vlagomera. Iz kipa smo izolirali nekaj vzorcev, jih preiskali s FTIR in XRF spektroskopijo, vzorcem določili gostoto s piknometrom GeoPyc in jih analizirali z lasersko in digitalno mikroskopijo. Na kipu je opaziti znake glivnega razkroja, izletne odprtine insektov in poškodbe zaradi delovanja ptic. Ocena razkrojenosti z rezistografom je pokazala, da je les razkrojen predvsem na čelih in v sredici. Poleg tega je na nekaj mestih močno razkrojena tudi beljava. Les je bil v zadnjih letih obdelan s površinskim premazom, po drugi strani v lesu ni bilo mogoče zaznati ostankov biocidov. V primeru, da želimo kip ohraniti zanamcem, ga je treba ustrezno konzervirati.
Ključne besede: les, hrast, glive, razkroj lesa, Forma viva, leseni kipi, Tanaka Eisaku
Objavljeno v DiRROS: 01.06.2022; Ogledov: 7537; Prenosov: 6198
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Znanost in znanje o gozdu, gozdarstvu in lesarstvuHojka Kraigher, Miha Humar, Maja Peteh, Primož Simončič, 2015, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: znanost, raziskovanje, gozdarstvo, lesarstvo, publiciranje, znanstveni rezultati, znanstveni učinki, evalvacije, financiranje
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 524; Prenosov: 176
Celotno besedilo (4,69 MB) |
7. Fungal and bacterial communities in spruce wood samples exposed to outdoors environmental conditionsTijana Martinović, Marko Bajc, Nejc Thaler, Miha Humar, Hojka Kraigher, Barbara Kraigher, 2015, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: degradacija lesa, konstrukcijski les, glive, bakterije
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 587; Prenosov: 186
Celotno besedilo (1,05 MB) |
8. Vpliv podnebnih sprememb na dinamiko glivnega razkroja lesa v SlovenijiMiha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Intenziteta glivnega razkroja je v največji meri odvisna od vrste lesa, temperature in padavinskih dogodkov. Če želimo oceniti življenjsko dobo in intervale vzdrževanja lesenih objektov, moramo oceniti, kako se bo v določenem okolju les obnašal. V ta namen so nam na voljo raznoliki modeli. V praksi se največ uporablja pristop, ki ga je razvil Theodore Scheffer. Scheffer je predlagal klimatski indeks (Schefferjev klimatski indeks - SCI), ki temelji na številu padavinskih dni in povprečni mesečni temperaturi. Na podlagi teh klimatskih podatkov smo izračunali Schefferjev klimatski indeks za izbrane lokacije v Sloveniji. Rezultati analize klimatskih razmer kažejo, da je Schefferjev klimatski indeks v večini analiziranih krajev v Sloveniji višji, kot je bil pred desetletji. Intenziteta razkroja se je povečala v vseh analiziranih krajih z izjemo Portoroža. Največje zvišanje Schefferjevega klimatskega indeksa smo zaznali v Ratečah.
Ključne besede: les, Schefferjev klimatski indeks, razkroj, podnebne spremembe, temperatura, padavinski dogodki
Objavljeno v DiRROS: 17.08.2021; Ogledov: 2816; Prenosov: 1809
Celotno besedilo (1004,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. Gostota lesa - metode določanja in pomen pri razvoju gozdno lesnega biogospodarstvaDomen Arnič, Miha Humar, Davor Kržišnik, Luka Krajnc, Peter Prislan, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gostota lesa je fizikalna lastnost, ki je enostavno določljiva in nakazuje na številne druge lastnosti lesa in s tem tudi na njegovo uporabnost v lesno-predelovalni industriji, gradbeništvu ali energetiki. Ker je odvisna od vlažnosti ter poroznosti, se v stroki pojavljajo različne definicije gostot lesa, med katerimi je največkrat uporabljena gostota lesa v absolutno suhem stanju. Namen prispevka je predstavitev različnih načinov določanja gostote lesa ter pomen hitrega in natančnega določanje tega parametra kakovosti pri razvoju gozdno lesnega biogospodarstva. V stroki obstaja več neposrednih in posrednih metod določanja gostote; najbolj običajen in razširjen je volumetrični pristop, sledi postopek ocenjevanja gostote s penetrometrom, rezistografom, visokofrekvenčno denzitometrijo, rentgenskimi žarki, infrardečo spektroskopijo ter mikrovalovi. Les je surovina, ki ji bo v prihodnosti pomen še naraščal, saj je ključna za razvoj trajnostnega biogospodarstva. Natančno in pravočasno določanje gostote lesa bo omogočalo ustrezno razporejanje in usmerjanje tokov te surovine med posameznimi konvencionalnimi in novimi sektorji (področji rabe) in posledično bolj učinkovito in trajnostno rabo.
Ključne besede: lastnosti lesa, gostota lesa, rezistograf, penetrometer, rentgenska denzitometrija, visokofrekvenčna denzitometrija, gozdno lesno biogospodarstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2021; Ogledov: 3372; Prenosov: 2213
Celotno besedilo (2,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
