Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Miha Humar) .

1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Ocena stanja lesenega kipa japonski festival Tanake Eisakuja
Miha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Les na prostem je izpostavljen delovanju raznolikih dejavnikov razkroja, še posebno glivam. Nekatere lesne vrste so bolj odporne na glivni razkroj kot druge. V Kostanjevici na Krki že 60 let deluje forma viva, kjer so razstavljeni kipi, izdelani pretežno iz hrastovega lesa. Tanaka Eisaku, japonski kipar, je izdelal najstarejši kip z naslovom Japonski festival na prvi kostanjeviški Formi vivi leta 1961. Po 60 letih zunanje izpostavitve smo kip vizualno pregledali in ocenili njegovo stanje z uporabo rezistografa in vlagomera. Iz kipa smo izolirali nekaj vzorcev, jih preiskali s FTIR in XRF spektroskopijo, vzorcem določili gostoto s piknometrom GeoPyc in jih analizirali z lasersko in digitalno mikroskopijo. Na kipu je opaziti znake glivnega razkroja, izletne odprtine insektov in poškodbe zaradi delovanja ptic. Ocena razkrojenosti z rezistografom je pokazala, da je les razkrojen predvsem na čelih in v sredici. Poleg tega je na nekaj mestih močno razkrojena tudi beljava. Les je bil v zadnjih letih obdelan s površinskim premazom, po drugi strani v lesu ni bilo mogoče zaznati ostankov biocidov. V primeru, da želimo kip ohraniti zanamcem, ga je treba ustrezno konzervirati.
Ključne besede: les, hrast, glive, razkroj lesa, Forma viva, leseni kipi, Tanaka Eisaku
Objavljeno v DiRROS: 01.06.2022; Ogledov: 4770; Prenosov: 4327
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Uvodnik
Miha Humar, Hojka Kraigher, 2016, predgovor, spremna beseda

Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 354; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

4.
Znanost in znanje o gozdu, gozdarstvu in lesarstvu
Hojka Kraigher, Miha Humar, Maja Peteh, Primož Simončič, 2015, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: znanost, raziskovanje, gozdarstvo, lesarstvo, publiciranje, znanstveni rezultati, znanstveni učinki, evalvacije, financiranje
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 345; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (4,69 MB)

5.
Fungal and bacterial communities in spruce wood samples exposed to outdoors environmental conditions
Tijana Martinović, Marko Bajc, Nejc Thaler, Miha Humar, Hojka Kraigher, Barbara Kraigher, 2015, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: degradacija lesa, konstrukcijski les, glive, bakterije
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 441; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

6.
Vpliv podnebnih sprememb na dinamiko glivnega razkroja lesa v Sloveniji
Miha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Intenziteta glivnega razkroja je v največji meri odvisna od vrste lesa, temperature in padavinskih dogodkov. Če želimo oceniti življenjsko dobo in intervale vzdrževanja lesenih objektov, moramo oceniti, kako se bo v določenem okolju les obnašal. V ta namen so nam na voljo raznoliki modeli. V praksi se največ uporablja pristop, ki ga je razvil Theodore Scheffer. Scheffer je predlagal klimatski indeks (Schefferjev klimatski indeks - SCI), ki temelji na številu padavinskih dni in povprečni mesečni temperaturi. Na podlagi teh klimatskih podatkov smo izračunali Schefferjev klimatski indeks za izbrane lokacije v Sloveniji. Rezultati analize klimatskih razmer kažejo, da je Schefferjev klimatski indeks v večini analiziranih krajev v Sloveniji višji, kot je bil pred desetletji. Intenziteta razkroja se je povečala v vseh analiziranih krajih z izjemo Portoroža. Največje zvišanje Schefferjevega klimatskega indeksa smo zaznali v Ratečah.
Ključne besede: les, Schefferjev klimatski indeks, razkroj, podnebne spremembe, temperatura, padavinski dogodki
Objavljeno v DiRROS: 17.08.2021; Ogledov: 1786; Prenosov: 1180
.pdf Celotno besedilo (1004,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Gozd in les 2021 : Podnebne spremembe : znanstveno srečanje : Ljubljana, 25. maj 2021
2021, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci

Objavljeno v DiRROS: 28.05.2021; Ogledov: 1079; Prenosov: 643
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Gostota lesa - metode določanja in pomen pri razvoju gozdno lesnega biogospodarstva
Domen Arnič, Miha Humar, Davor Kržišnik, Luka Krajnc, Peter Prislan, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Gostota lesa je fizikalna lastnost, ki je enostavno določljiva in nakazuje na številne druge lastnosti lesa in s tem tudi na njegovo uporabnost v lesno-predelovalni industriji, gradbeništvu ali energetiki. Ker je odvisna od vlažnosti ter poroznosti, se v stroki pojavljajo različne definicije gostot lesa, med katerimi je največkrat uporabljena gostota lesa v absolutno suhem stanju. Namen prispevka je predstavitev različnih načinov določanja gostote lesa ter pomen hitrega in natančnega določanje tega parametra kakovosti pri razvoju gozdno lesnega biogospodarstva. V stroki obstaja več neposrednih in posrednih metod določanja gostote; najbolj običajen in razširjen je volumetrični pristop, sledi postopek ocenjevanja gostote s penetrometrom, rezistografom, visokofrekvenčno denzitometrijo, rentgenskimi žarki, infrardečo spektroskopijo ter mikrovalovi. Les je surovina, ki ji bo v prihodnosti pomen še naraščal, saj je ključna za razvoj trajnostnega biogospodarstva. Natančno in pravočasno določanje gostote lesa bo omogočalo ustrezno razporejanje in usmerjanje tokov te surovine med posameznimi konvencionalnimi in novimi sektorji (področji rabe) in posledično bolj učinkovito in trajnostno rabo.
Ključne besede: lastnosti lesa, gostota lesa, rezistograf, penetrometer, rentgenska denzitometrija, visokofrekvenčna denzitometrija, gozdno lesno biogospodarstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2021; Ogledov: 2267; Prenosov: 1546
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
Izboljšanje kakovosti slovenske gozdno-lesne verige
Miha Humar, 2021, poljudni članek

Ključne besede: gozdarstvo, raziskovalno delo, lesarstvo, gozdno-lesna veriga
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2021; Ogledov: 770; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (82,81 KB)

Iskanje izvedeno v 0.59 sek.
Na vrh