1. Spoprijemanje z rakom dojk : napotki za obvladovanje duševne stiskeAndreja Cirila Škufca Smrdel, Tina Rus, Mirjam Rojec, Tamara Stergar, 2024, ni določena Ključne besede: rak dojke, medosebne komunikacije, matere in otroci, nespečnost, utrujenost, kognitivne motnje, psihološki nasveti, pomoč, zdravstvene ustanove
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2025; Ogledov: 290; Prenosov: 86
 Povezava na datoteko |
2. Hermenevtika pričevanja : Znanstvena monografijaManca Erzetič, 2023, znanstvena monografija Povzetek: Delo podaja konceptualizacijo fenomena pričevanja, ki je oprta na filozofske nastavke njegove obravnave pri Heideggru, Gadamerju, Arendtovi, Ricoeurju, Derridaju in Agambenu. Manca Erzetič teoretsko raven premisleka pričevanja ob tem sooči s širšo tematiko izpričevanja zgodovinske situacijo 20. stoletja, predvsem kar zadeva izkušnjo totalitarističnega nasilja. Primo Levi kot pričevalec Auschwitza jo je strnil v reklo Ali je to človek. Za njegovo polno razumevanje je po avtoričinem vpogledu potrebno vzeti v zakup še zgodovinsko okoliščino Auschwitza po Auschwitzu. V drugem delu knjige tako sledi obravnava različnih možnosti izpričevanja človeškosti, skupaj z njegovo nemožnostjo ali prepovedjo, kakor je, recimo doletela žrtve Golega otoka. Refleksija literarnega vidika pričevanja, ki vključuje pesnike, kot so Srečko Kosovel, Niko Grafenauer in Boris A. Novak, je posebej obeležena v neposrednem pričevanjskem razgovoru Mance Erzetič z Borisom Pahorjem, osrednjim slovenskim pričevalcem 20. stoletja. Prav pričevanjska izkušnja Borisa Pahorja, ki je vseskozi zaznamovana z grožnjo odtegnitve domovinskosti, omogoči uvid, da ni eksistencialno ranljiv le posameznik po svojih življenjskih situacijah, pač pa je vselej zgodovinsko ranljiv tudi svet, v katerem je človeku biti. Eksistencialno določilo biti-priča, ki ga je potrebno pojmovno razločiti od faktične pozicije pričevalca, kakor tudi od aktualizacije izpričevanja, tako zasnavlja smiselne horizonte zgodovinskega dogajanja, ki bi sicer ostali nerazpoznavni.
Ključne besede: osebna pričevanja, pričevanje, izpričevanje, hermenevtika pričevanja, jaz, doživljanje, osebnost, čas, eksistencialna situacija, zgodovinsko izkustvo, spomin, bit, smisel, jezikovni izraz, avtobiografska književnost, pričevanjska literatura, totalitaritem, koncentracijska taborišča
Objavljeno v DiRROS: 14.04.2025; Ogledov: 597; Prenosov: 212
 Celotno besedilo (7,62 MB) |
3. On Home (das Heim) and the Uncanny (das Unheimliche) in HeideggerMateja Kurir-Borovčić, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: The paper aims to argue that the question of home (das Heim) is one of the crucial elements of Martin Heidegger’s philosophy, which has been tackled by the German philosopher throughout his lifework in close connection to its opposition, namely the uncanny (das Unheimliche). The paper discusses the different understandings of home in Heidegger’s philosophy starting from the seminal works, such as Being and Time (1927) and Introduction to Metaphysics (1935), as well as Hölderlin’s Hymn “The Ister” (1942) and “Letter on Humanism” (1946) including “Building Dwelling Thinking” (1951). In his argumentation on the topic from 1935 onwards, Heidegger developed the question of home within the hermeneutical analysis of Sophocles’s Antigone, specifically the first verse of the famous choral song and the term δεινόν. In the conclusion, the standpoints of Jacques Derrida and David Farrell Krell on the subject are confronted, in order to discuss the paradoxical structure of the topic of home in Heidegger’s philosophy and, more generally, within philosophy of architecture.
Ključne besede: philosophy, home, uncanny, Heidegger, Antigone
Objavljeno v DiRROS: 25.10.2024; Ogledov: 640; Prenosov: 227
Celotno besedilo (604,48 KB) |
4. |
5. Kliničnopsihološka in psihiatrična obravnava v sklopu celostne obravnave bolnic z rakom dojk : izsledki iz pilotnega projekta celostne rehabilitacije OREHJana Jereb, Jana Knific, Jana Markovič, Tina Rus, Mateja Kurir-Borovčić, Nikola Bešić, Lorna Zadravec-Zaletel, Zlatka Mavrič, Anamarija Mozetič, Andreja Cirila Škufca Smrdel, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, psihologija
Objavljeno v DiRROS: 09.02.2023; Ogledov: 1882; Prenosov: 443
Celotno besedilo (39,03 KB) |
6. Načrtovano komuniciranje med epidemijo covid-19 kot del aktivnosti, s katerimi smo uspeli ohraniti udeležbo žensk v programu DORA nad 70%Amela Duratović Konjević, Vesna Škrbec, Kristijana Hertl, Katja Jarm, Mateja Kurir-Borovčić, Miloš Vrhovec, Veronika Kutnar, Lucija Kolar, Katarina Torkar, Cveto Šval, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, mediji
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2023; Ogledov: 1367; Prenosov: 414
Celotno besedilo (39,61 KB) |
7. Odlično zadovoljstvo žensk s programom DORA : rezultati anonimne anketeMateja Kurir-Borovčić, Katja Jarm, Miloš Vrhovec, Veronika Kutnar, Lucija Kolar, Katarina Torkar, Vesna Škrbec, Cveto Šval, Kristijana Hertl, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 1617; Prenosov: 396
Celotno besedilo (47,70 KB) |
8. Celostna rehabilitacija bolnic z rakom dojkNikola Bešić, Mateja Kurir-Borovčić, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: V sodobni onkologiji ni več pomembno zgolj preživetje bolnikov, pač pa tudi kakovost njihovega življenja, ki jo lahko bistveno izboljšamo prav z izvajanjem celostne onkološke rehabilitacije. Celostna onkološka rehabilitacija predstavlja aktivne postopke, s katerimi bolniku omogočimo najboljše telesno, duševno in socialno delovanje od tedaj, ko je postavljena diagnoza raka. Celostna rehabilitacija vključuje medicinsko, psihološko, socialno in poklicno rehabilitacijo. Rezultati so boljši, če so aktivnosti, ki jih izvajamo z namenom rehabilitacije, časovno usklajene. V prispevku so ob pregledu literature navedeni ukrepi, ki jih svetujemo bolnicam z rakom dojk glede na težave, ki jih pestijo. V sklopu Pilotne raziskave o individualizirani celostni rehabilitaciji bolnic z rakom dojk 2019 do 2022, ki smo jo poimenovali raziskava OREH (O-onkološka,REH-rehabilitacija), smo pripravili priporočila in klinično pot za celostno onkološko rehabilitacijo. V raziskavi OREH je sodelovalo 300 bolnic v kontrolni skupini in 300 bolnic v interventni skupini, pri kateri smo izvajali celostno onkološko rehabilitacijo. Multidisciplinarni konzilij strokovnjakov je obravnaval dokumentacijo vseh bolnic iz interventne skupine na konziliju OREH in svetoval ukrepe.
Osrednjo vlogo pri obravnavi bolnic je imela koordinatorka za celostno rehabilitacijo, ki je bolnici individualno svetovala glede na njene težave in sodelovala pri napotitvah za obravnavo težav. Primerjava težav bolnic iz interventne in kontrolne skupine pol leta po pričetku zdravljenja je pokazala, da celostna rehabilitacija bistveno zmanjša težave bolnic. Soočeni pa smo s pomanjkanjem osebja, ki izvaja rehabilitacijo, še posebej na področju psihološke, socialne
in poklicne rehabilitacije. V bodočnosti bo treba te kapacitete povečati, saj bi morali v celostno rehabilitacijo vključiti vse bolnice z rakom dojk v Sloveniji in jim omogočiti boljšo kakovost življenja.
Ključne besede: celostna rehabilitacija, rak dojke, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 1776; Prenosov: 426
Celotno besedilo (68,24 KB) |
9. Program DORA – od začetkov do evropsko prepoznanega presejalnega programa za raka dojkKristijana Hertl, Mateja Krajc, Katja Jarm, Mateja Kurir-Borovčić, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: V Sloveniji od leta 2008 deluje Državni presejalni program za raka dojk DORA, začetki za izvajanje programa pa segajo v leto 2003. Leta 2007 so na Zdravstvenem svetu sprejeli predlog organiziranega in centralizirano vodenega presejalnega programa, v katerem so ženske vabljene na mamografijo v specializiranih presejalnih centrih in po potrebi opravljajo dodatno diagnostiko v dveh presejalno-diagnostičnih centrih. Program DORA se je postopno širil po državi, od začetne širitve v ljubljanski in mariborski regiji (2010–2013), do končne širitve po celi državi (2014–2018). V programu DORA so ženske v starosti 50–69 let vsaki dve leti pisno povabljene na presejalni pregled z mamografijo, ki omogoča odkrivanje še netipnih sprememb v dojki. Ob sumljivih spremembah na mamografiji so ženske vabljenje na nadaljnjo obravnavo, če je odkrit rak dojk, pa tudi na zdravljenje. Od 2018 v okviru programa deluje 22 mamografov v 16 stacionarnih in 3 mobilnih presejalnih enotah ter dva presejalno-diagnostična centra za nadaljnjo obravnavo žensk in zdravljenje v presejanju odkritih rakov. Program DORA deluje v skladu z visokimi standardi evropskih smernic kakovosti in zagotavlja enako obravnavo za vse udeleženke v katerikoli presejalni enoti v Sloveniji. Cilj presejalnega programa je ob vsaj 70-odstotni udeležbi žensk doseči znižanje umrljivosti za rakom dojk v ciljni populaciji za 25–30 %. Program s 74-odstotno udeležbo v zadnjih desetih letih letno opravi več kot 110.000 mamografij in odkrije okrog 650 primerov raka dojk. Zaradi svoje organizacije, informacijske podpore, izobraževalnih in komunikacijskih aktivnosti ter strokovnega nadzora vseh korakov presejanja je evropski primer dobre prakse presejalnega programa.
Ključne besede: rak dojke, preventivni programi, javno zdravje
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 1628; Prenosov: 437
Celotno besedilo (196,80 KB) |
10. Programske smernice DORAMateja Kurir-Borovčić, Amela Duratović Konjević, Katja Jarm, Katarina Nagode, Maksimiljan Kadivec, Zvonka Kastelic, Veronika Kutnar, Andraž Perhavec, Barbara Skubic-Vengušt, Stanka Sabo, Špela Sitar, Stančka Suljić, Cveto Šval, Anastazija Šelih, Vesna Škrbec, Miloš Vrhovec, Sonja Tomšič, Katarina Torkar, Urban Zdešar, Kristijana Hertl, 2022, strokovna monografija Povzetek: Državni presejalni program za raka dojk DORA (v nadaljevanju: program DORA) vabi ženske med 50. in 69. letom vsaki dve leti na presejanje z mamografijo, katerega cilj je zmanjšati umrljivost za rakom dojk v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov. Nosilec programa DORA je Onkološki inštitut Ljubljana. Presejalno mamografijo opravlja 16 javnih zdravstvenih zavodov po Sloveniji na 20 digitalnih mamografih s kadri, ki so za svoje delo posebej usposobljeni. Dodatno diagnostiko in zdravljenje raka dojk, odkritega v presejanju, izvajata presejalno-diagnostična centra na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Te programske smernice opredeljujejo presejalno politiko programa DORA, postopek obravnave žensk, organizacijo in dejavnosti programa DORA. Delijo se na upravljalske, zdravstvene in druge storitve. Sestavni del teh programskih smernic je tudi določitev strokovnega nadzora, ki se opravlja v presejalnem programu, ter podrobnejši Standardni operativni postopki (SOP) delovanja programa DORA. Sestavni del tega dokumenta so tudi Protokoli in priloge.
Ključne besede: rak dojke, programske smernice, presejalni programi, svetovanje
Objavljeno v DiRROS: 08.12.2022; Ogledov: 1659; Prenosov: 790
Celotno besedilo (328,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
