Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Mateja Krajc) .

81 - 90 / 103
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
81.
Dedni rak jajčnikov in onkološko genetsko svetovanje in testiranje na Onkološkem inštitutu Ljubljana
Mateja Krajc, Ana Blatnik, 2017, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: ginekološka onkologija, rak jajčnikov, nosečnost, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2019; Ogledov: 2120; Prenosov: 588
.pdf Celotno besedilo (112,14 KB)

82.
Dedni rak dojk in jajčnikov
Janez Žgajnar, Mateja Krajc, Nikola Bešić, Marko Hočevar, Cvetka Bilban-Jakopin, Katarina Lokar, Srdjan Novaković, Vida Stegel, Miljeva Rener, Aleš Vakselj, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 16.09.2019; Ogledov: 1691; Prenosov: 464
.pdf Celotno besedilo (213,19 KB)

83.
Prevalenca mutacije gena BRCA2 pri moških z rakom dojke v Sloveniji
Barbara Černivc, Nikola Bešić, Katarina Lokar, Mateja Krajc, Srdjan Novaković, Cvetka Bilban-Jakopin, Marko Hočevar, Janez Žgajnar, 2006, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 16.09.2019; Ogledov: 1733; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (51,57 KB)

84.
Praktični napotki za genetsko svetovanje: rak jajčnikov in dojk
Marjetka Uršič-Vrščaj, Nikola Bešić, Marko Hočevar, Cvetka Bilban-Jakopin, Mateja Krajc, Janez Žgajnar, Katarina Lokar, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 16.09.2019; Ogledov: 1692; Prenosov: 390
.pdf Celotno besedilo (401,58 KB)

85.
DORA - Državni program presejanja za raka dojk se pričenja
Maksimiljan Kadivec, Mateja Krajc, Kristijana Hertl, Maja Primic-Žakelj, 2008, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 16.09.2019; Ogledov: 1304; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (312,32 KB)

86.
87.
88.
Dedni rak dojk in/ali jajčnikov : ambulanta za onkološko genetsko svetovanje
Mateja Krajc, Srdjan Novaković, Janez Žgajnar, Ana Blatnik, Erik Škof, Alenka Vrečar, Natalija Klopčič, Amela Duratović Konjević, 2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Povzetek: Ambulanta za onkološko genetsko svetovanje je namenjena posameznikom in družinam, kjer se rak pojavlja pogosteje in ko je genetski izvid pomemben za načrtovanje zdravljenja rakave bolezni. Dejavnost izvaja multidisciplinarni tim, ki ga sestavljajo zdravniki različnih specializacij, medicinska sestra, molekularni biolog in psiholog.
Ključne besede: genetsko svetovanje, rak dojke, rak jajčnikov, dedni rak
Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 2851; Prenosov: 750
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

89.
Razvoj in implementacija orodja za določanje individualne ogroženosti z rakom dojk v slovenski populaciji
Vesna Zadnik, Mateja Krajc, 2018, strokovni članek

Povzetek: Danes poznamo različne matematične modele za izračunavanje individualne ogroženosti za raka dojk. Trenutno je kot najbolj dosleden model razpoznan Tyrer-Cuzickov algoritem vključen v program IBIS. V Sloveniji smo v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta Razvoj in implementacija orodja za določanje individualne ogroženosti za rakom dojk v slovenski populaciji, ki ga izvajamo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, razvili program S-IBIS, ki je namenjen izračunavanju individualne ogroženosti za raka dojk slovenskih žensk. Gre za prilagoditev programa IBIS, kjer je v izračunih uporabljena slovenska generacijsko specifična populacijska ogroženost za raka dojk. Slovenski IBIS (S-IBIS) je pripravljen za uporabo v slovenskem zdravstvenem sistemu in omogoča z dokazi podprto razvrščanje asimptomatske posameznice v skupino splošno, zmerno in visoko ogroženih za raka dojk. Kot mejo za uvrstitev Slovenke stare 25 let med zmerno ogrožene za rakom dojk predlagamo vrednost doživljenjskega tveganja izračunanega s programom S-IBIS 16 ali več odstotkov, podane pa so tudi mejne vrednosti na podlagi deset-letne ogroženosti. V primerjavi z današnjim sistemom, ko Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni opredeljuje bolj ogrožene ženske samo na podlagi nekaj zelo ohlapnih kvalitativnih kriterijev, je možno s programom S-IBIS asimptomaske ženske v skupine ogroženosti razvrstiti na podlagi individualnih numeričnih kriterijev. Pilotno preizkušanje programa v Centrih za bolezni dojk kaže spodbudne rezultate % verjamemo, da bi implementacija S-IBIS v slovenski zdravstveni sistem lahko zmanjšala število nepotrebnih preventivnih intervencij, hkrati pa bi se zmanjšale tudi čakalne dobe za upravičene preventivne preglede zmerno in visoko ogroženih žensk.
Ključne besede: rak dojke, preventivna mamografija, individualna ogroženost, računalniški programi
Objavljeno v DiRROS: 06.02.2019; Ogledov: 3555; Prenosov: 898
.pdf Celotno besedilo (139,26 KB)

90.
Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh