1. Sodišče slovenske narodne časti v Novem mestuMateja Čoh Kladnik, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na začetku junija 1945 je bilo ustanovljeno Sodišče slovenske narodne časti. Do konca avgusta 1945 je sodilo tistim, ki so (naj bi) med vojno na kakršenkoli način sodelovali z okupatorji. Petčlanski senati so zasedali v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Celju, Mariboru, na Ptuju in v Murski Soboti. V Novem mestu je bil prvi proces 10. julija, sodišče pa je zaradi nezadovoljstva okrožnega komiteja komunistične partije z delom sodnikov pravnikov nehalo delovali že 14. julija. Sodišče je dejanja, ki naj bi jih storili obtoženi, obravnavalo zelo milo in izreklo dokaj nizke kazni. Na devetih procesih je obsodilo 34 oseb na izgubo narodne časti, 22 oseb na kazen lahkega prisilnega dela in šest oseb na delno zaplembo premoženja. Po ukinitvi sodišča in objavi pomilostitve je bila obsojenim v celoti odpuščena kazen prisilnega dela. Pravne posledice kazni izgube narodne časti so bile omejene na izgubo političnih in državljanskih pravic, tudi volilne pravice. Kazen zaplembe premoženja je ostala v veljavi.
Ključne besede: Sodišče slovenske narodne časti, Novo mesto, sodni procesi, kaznovalna politika, izguba narodne časti, prisilno delo, zaplemba premoženja, 1945
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 422; Prenosov: 142
 Celotno besedilo (2,73 MB) |
2. Proces proti podpornikom Matjaževe vojske v Sevnici : primer Marije KoširMateja Čoh Kladnik, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na začetku decembra 1949 je bilo na procesu v Brežicah obsojenih sedem mladih ljudi, ker naj bi bili člani ilegalne »organizacije
Matjaževe vojske« v Sevnici. Njen cilj naj bi bil nasilno zrušiti
obstoječo državno ureditev. Pol leta kasneje je sodišče obsodilo
pet domnevnih podpornikov omenjene ilegalne organizacije.
Uprava državne varnosti (Udba) jih je aretirala neposredno pred
brežiškim procesom, jih zaprla v tamkajšnje zapore in zaslišala.
Konec februarja 1950 so bili prepeljani v Ljubljano in obsojeni na
procesu 24. maja 1950. Med obsojenimi je bila tudi Marija Košir,
žena domnevno enega glavnih organizatorjev Matjaževe vojske
Jožefa Koširja, ki je bil obsojen na brežiškem procesu. Marija
Košir je bila obsojena na leto in pol poboljševalnega dela, ker naj
bi leta 1949 vedela za obstoj in delovanje ilegalne organizacije in
tega ni prijavila pristojnim državnim organom (Udbi). Leta 1995
je bila na podlagi zahteve za obnovo postopka sodno rehabilitirana.
Komisija za izvajanje zakona o popravi krivic ji je leta 2018
priznala status bivše politične zapornice.
Ključne besede: politični procesi, Matjaževa vojska
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 321; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,68 MB) |
3. "V imenu narodov Jugoslavije!" : procesi pred vojaškimi sodišči poleti 1945Mateja Čoh Kladnik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Po koncu druge svetovne vojne maja 1945 so se v Sloveniji začeli
prvi procesi pred vojaškimi sodišči, na katerih so bili med obsojenimi večinoma civilisti in zelo malo vojaških oseb. Sodišča
so bila organizirana ter so sodila in izrekala kazni na podlagi
Uredbe o vojaških sodiščih iz maja 1944. Postopki so bili hitri
in kratki. Vojaška sodišča so obsodila največ civilistov, ki so bili
obtoženi, da so med vojno sodelovali z okupatorji in delovali
proti partizanskemu gibanju, ker so (oziroma naj bi) bili člani
okupatorjevih političnih organizacij in vojaških formacij; posebej
veliko je bilo procesov zaradi članstva v Kulturbundu. Potekali
so tudi sodni procesi proti nemškim in slovenskim podjetnikom
ter lastnikom denarnih zavodov in procesi proti vojaškim osebam
– pripadnikom Slovenskega domobranstva, ki so jim sodili v
taboriščih Šentvid in Teharje.
Ključne besede: vojaško sodstvo, Uredba o vojaških sodiščih, kazenski sodni procesi, procesi proti pripadnikom Slovenskega domobranstva, poletje 1945
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 355; Prenosov: 141
Celotno besedilo (3,13 MB) |
4. Dr. Franc Klar: zdravnik in narodni poslanec pred Sodiščem slovenske narodne častiMateja Čoh Kladnik, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Dr. Franc Klar (1896–1967) je bil prekmurski zdravnik in politik. Na začetku 30. let 20. stoletja je začel delovati tudi politično,
bil je blizu Slovenski ljudski stranki, izvoljen je bil tudi za
narodnega poslanca. Med drugo svetovno vojno ni smel opravljati zdravniškega poklica in je bil pod stalnim policijskim
nadzorom. Na začetku leta 1945 je bil mobiliziran kot vojaški
zdravnik in je pregledoval nabornike. Takoj po koncu vojne
je postal sanitetni referent za lendavski okraj. Julija 1945 je bil
aretiran in zaprt, 24. avgusta pa ga je senat Sodišča slovenske
narodne časti v Murski Soboti obsodil na izgubo narodne časti
za 15 let, težko prisilno delo za šest let in odvzem celotnega
premoženja. Proces je bil pripravljen hitro, sodišče je pri izreku
kazni upoštevalo zgolj obremenilne dokaze. Proces je bil politične narave,
Klaru so bile kršene pravice do poštenega sojenja,
možnosti zagovora in obrambe.
Ključne besede: biografije, slovenski zdravniki, slovenski politiki, Prekmurje, politični procesi, 1945
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 393; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,28 MB) |
5. Sodišče slovenske narodne časti : propagandaMateja Čoh Kladnik, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na začetku junija 1945 je bilo ustanovljeno Sodišče slovenske narodne časti. Do konca avgusta 1945 je sodilo tistim, ki so med vojno na kakršenkoli način sodelovali z okupatorji in »domačimi izdajalci« ter na ta način omadeževali slovensko narodno čast. Izrekalo je naslednje kazni: izgubo narodne časti, lahko ali težko prisilno delo ter popolno ali delno zaplembo premoženja v korist države. Ustanavljanje sodišča je bilo propagandno zelo dobro podprto. Časniki so pisali o narodni časti, narodnem izdajstvu in o tem, kakšno kazen zaslužijo krivci. Objavljeni so bili prispevki o odgovornosti posameznikov in pozivi ljudem, naj pomagajo pri odkrivanju »narodnih izdajalcev« in »zločincev«. V obdobju delovanja sodišča so časniki večinoma objavljali imena obsojenih, opisali dejanja, ki so (naj bi) jih zagrešili, ter kazni, ki jih je izreklo sodišče narodne časti.
Ključne besede: Sodišče slovenske narodne časti, kazenski sodni procesi, propaganda, Slovenija, 1945
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2025; Ogledov: 358; Prenosov: 138
Celotno besedilo (2,17 MB) |
