1. Urban Design and Artistic Perspectives in Placemaking : The Cases of Polhograjski Dolomiti and KrapanMatej Nikšič, Branka Cvjetičanin, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: This paper compares early-stage placemaking activities in Polhograjski Dolomiti Landscape Park, Slovenia, and Krapan, Croatian Istria. Placemaking is defined as a transformative process that fosters belonging, identity, and com-munity engagement. The study focuses on the analytical stage, using surveys, interviews, observations, and artistic research-based practices such as mapping historical contexts and community interactions to understand existing conditions, historical significance, cultural context, and community needs. It contrasts the urban design-based approach in Slovenia with engaged artistic practices in Croatia, revealing how different methods influence placemaking outcomes. The research highlights the importance of interdisciplinary collaboration and local context understanding to create inclusive, vibrant and sustainable communities.
Ključne besede: placemaking, community bonds, urban design, engaged artistic practice, comparative analyses
Objavljeno v DiRROS: 06.07.2026; Ogledov: 175; Prenosov: 121
 Celotno besedilo (2,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vpliv ozelenjenih fasad na zaznavanje urbanih okolij : primerjava med Slovenijo in NizozemskoJana Kozamernik, Martin Rakuša, Matej Nikšič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V splošni javnosti in v raziskavah v raznih strokah pridobivajo ozelenjeni fasadni ovoji stavb vse večjo pozornost. Sistemi vertikalnih ozelenitev imajo pomembno vlogo kot izrazni element stavbe, hkrati pa se obravnavajo kot poseben tip zelene infrastrukture z raznovrstnimi pozitivnimi učinki predvsem na gosto pozidanih urbanih območjih. Raziskava se osredotoča na zaznavo ozelenjenih fasad v urbanih ambientih. Poudarek je na vizualnem zaznavanju in dojemanju prijetnosti ali vizualne kakovosti raznovrstnih prostorov glede na to, ali stavba ima ozelenjeno fasado ali ne. Odnos javnosti in vrednotenje urbanega odprtega prostora s proučevanimi zelenimi elementi smo preverjali na Nizozemskem in v Sloveniji. V spletno anketo so bili vključeni prikazi prostorskih situacij, o katerih so anketiranci izrazili mnenje. Ciljni skupini sta bili širša javnost in študenti arhitekturno-urbanističnih smeri. Kljub splošnemu rezultatu o večji prijetnosti bolj zelenega mestnega okolja, ki kaže na to, da večina ljudi tudi vertikalne ozelenitve dojema kot prispevek h kakovosti urbanih ambientov, se med proučevanima skupinama v posamezni državi pojavljajo razlike.
Ključne besede: vertikalne ozelenitve, ozelenjene fasade, žive stene, zelena infrastruktura, zaznavanje urbanega prostora
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2025; Ogledov: 919; Prenosov: 434
Celotno besedilo (550,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Sodelovanje javnosti v postsocialističnih mestih med stagnacijo in napredkom : primer Zagreba in LjubljaneAnđelina Svirčić Gotovac, Jelena Zlatar, Matej Nikšič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Sodelovanje javnosti pri urbanistični preobrazbi glavnega mesta je pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri presoji kakovosti demokracije v postsocialističnih državah. V članku avtorji obravnavajo procese sodelovanja javnosti pri taki preobrazbi v dveh postsocialističnih glavnih mestih: v Zagrebu in Ljubljani. Predstavljeni so izsledki izbranih študij primerov v obeh mestih (park Tabor in soseska BS 7 v Ljubljani ter Meštrovićev paviljon in park Savica v Zagrebu), poleg tega so izpostavljene podobnosti in razlike, ugotovljene na podlagi njihove primerjave. Izsledki raziskave iz let 2018 in 2019 kažejo dokaj nizko stopnjo sodelovanja javnosti v Zagrebu. V Ljubljani je bila navedena stopnja višja in tudi pravna podlaga zanjo je bila močnejša, opazna pa je bila delna odvisnost od političnih in gospodarskih dejavnikov. V obeh mestih je bilo sodelovanje javnosti v najbolj neposredni obliki pri aktivnostih nevladnih organizacij in civilnih pobud. Komunikacija med prebivalci in mestno upravo je bila slaba, kar ni spodbudno vplivalo na sodelovanje.
Ključne besede: mesta, sodelovanje, civilna družba, pobude, Zagreb, Ljubljana, primerjalna metoda
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 851; Prenosov: 452
Celotno besedilo (231,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Oblikovanje smernic kakovostne zasnove sodobne arhitekture prostorov sodišč : Ciljno raziskovalni projekt (CRP)-2022, končno poročilo, št. projekta V5-2258Igor Bizjak, Sabina Mujkić, Brina Meze Petrić, Tilen Jurca, Matej Nikšič, Nina Goršič, Helena Žnidaršič, Miran Janežič, Marina Lovrić, Maja Baloh, 2025, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: prostor, razvoj, sodišča, arhitektura, smernice, arhitekturna zasnova, načrtovanije, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 18.03.2025; Ogledov: 1162; Prenosov: 733
Celotno besedilo (5,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Ljubljana - European green capital 2016 : from strategic spatial planning to governanceKaliopa Dimitrovska Andrews, Matej Nikšič, Luka Mladenovič, Boštjan Cotič, Barbara Mušič, Boštjan Kefo Kerbler, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ljubljana was the first post-socialist city awarded with the title European Green Capital. The title awarded by the European Commission is given to a city that is achieving high environmental standards, is setting ambitious goals for further environmental improvement and sustainable development, and can act as a role model to inspire other cities and promote best practices to all other European cities. The article is based on a hypothesis that at the moment when Ljubljana applied for (and was awarded) the European Green Capital title, it had strong strategic spatial planning and successful territorial governance, as well as the interweaving of both. To prove the hypothesis, the timetable and characteristics of the strategic spatial planning and territorial governance in Ljubljana are presented in this article and critically evaluated. Critical evaluation and analyses are also assessed using a qualitative research method, i.e., semi-structured in-depth interviews among experts from four professional fields including spatial planning, urbanism, architecture, and management. The results confirmed the hypothesis: Ljubljana’s sustainability-oriented strategic spatial plan prepared by a variety of stakeholders, experts, and citizens, as well as the effective governance system established by the mayor, a manager by profession, were two factors that coincided at a crucial moment. This was recognized by the European Commission and Ljubljana was awarded a prestigious title. Ljubljana can therefore serve as an excellent sustainable example for other post-socialist cities in terms of strategic spatial planning and governance.
Ključne besede: sustainable city development, urban planning, post-socialist city, sustainable innovation
Objavljeno v DiRROS: 10.02.2025; Ogledov: 1627; Prenosov: 825
Celotno besedilo (3,84 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
