Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Matej Jošt) .

1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv temperature termične obdelave na dielektrične lastnosti lesa
Matej Jošt, Jože Resnik, Milan Šernek, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku so predstavljeni rezultati vpliva temperature termične obdelave nadielektrične lastnosti bukovine (Fagus sylvatica L.) in smrekovine (Picea abies L.). V eksperimentu smo uporabili diskaste preskušance premera 45 mm in debeline 5 mm, ki smo jih termično obdelali pri sedmih različnih temperaturah (50 do 200 °C). Dielektrične lastnosti preskušancev smo ugotavljali pri devetih različnih frekvencah (2 do 10 MHz). Vse meritve smo opravili pri sobnitemperaturi z impedančnim analizatorjem HP 4191A RF po metodi z mikrometrom, na katerega sta bili pritrjeni diskasti aluminijasti elektrodi. Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da se dielektrična vrednost lesain izgubni kot zmanjšujeta z naraščajočo temperaturo obdelave, če je le-tavišja od 100 °C. Dielektrična vrednost lesa je nižja pri večji izgubi mase preskušanca.
Ključne besede: dielektrične lastnosti, temperatura, segrevanje, les, visoka frekvenca
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4306; Prenosov: 1904
.pdf Celotno besedilo (417,63 KB)

2.
Stanje in razvoj kompetenc zaposlenih v lesni proizvodnji
Jože Kropivšek, Marko Mokorel, Matej Jošt, 2016, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Velike spremembe v poslovnem okolju in hitri tehnološki razvoj ter drugačni pristopi k opravljanju dela zahtevajo od zaposlenih v podjetjih (tudi lesnih), da neprestano razvijajo svoje sposobnosti in širijo znanja. Učenje je pomemben del razvoja posameznika, s katerim pridobiva nova znanja. S tem zagotavljamo razvoj kompetenc zaposlenih in večjo konkurenčnost podjetij. Cilj raziskave je bil ugotoviti stanje kompetenc za različne profile zaposlenih v lesni proizvodnji in ugotoviti vpliv načrtnih usposabljanj na zmanjšanje deficitov teh kompetenc. Ugotovili smo, da so bili pred usposabljanji največji manki kompetenc na področju razvoja, obvladovanja in kontrole kakovosti, uporabe računalniških orodij ter programiranja in upravljanja računalniško krmiljenih strojev (CNC). Zaključimo lahko, da je stanje kompetenc proizvodnih delavcev v slovenskih lesnih podjetjih dobro. Predvsem lahko postavimo v ospredje velik vpliv načrtnega usposabljanja zaposlenih na dvig njihovih kompetenc, saj se je večina kompetenc zelo izboljšala (povprečno za 51,8 %).
Ključne besede: kompetence, model kompetenc, proizvodni delavci, usposabljanje, lesarstvo, lesna industrija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4731; Prenosov: 2471
.pdf Celotno besedilo (415,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh