Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Maruša Prostor) .

1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Hunter-engaged monitoring of the Eurasian lynx during the reinforcement process
Urša Fležar, Miha Krofel, Matej Bartol, Rok Černe, Lan Hočevar, Aleksander Trajbarič, Tilen Hvala, Maruša Prostor, Matija Stergar, Malin Aronsson, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Collaborative wildlife monitoring programs involving citizen scientists are an efficient approach for surveying large areas. In Europe, hunters play an important role in wildlife monitoring and act as crucial stakeholders in large carnivore conservation. The Eurasian lynx Lynx lynx, an elusive felid, is a species of conservation concern in Europe. In Slovenia, lynx was exterminated and later reintroduced in 1973, but the population has declined during the past decades. A reinforcement program was initiated in 2017, translocating lynx from the Carpathian population to improve the status of the critically endangered Dinaric population. The reinforcement was coupled with an intensive monitoring program, involving local hunters as key participants. In this study, we show how the collaboration between wildlife managers, researchers and hunters resulted in a robust assessment of the lynx population at a national level for a period of five years. Questionnaires distributed to hunting clubs and chance observations were used to define the expected lynx distribution, and guide the extent of systematic camera trapping surveys, involving between 63 and 101 hunters each year. In southern Slovenia, the core of the lynx population, lynx density doubled during the reinforcement period (from 0.66 to 1.30 lynx/100 km2). In north-western Slovenia where a stepping-stone population in the Alps was established in 2021, the number of lynx increased to seven. Furthermore, all three translocated females reproduced, which represents the first confirmed lynx reproduction in the Slovenian Alps in over 150 years. We discuss the motivation behind the hunters' contribution to the data collection process and the implications of this collaboration. We highlight the importance of maintaining the collaboration and their support for lynx conservation. This study serves as an example for large-scale collaborative monitoring of a recovering population undergoing intensive conservation measures with promising results, involving crucial stakeholders as citizen scientists.
Ključne besede: camera trapping, citizen science, density, reinforcement, spatial capture recapture
Objavljeno v DiRROS: 26.01.2026; Ogledov: 574; Prenosov: 417
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
O domorodnosti alpskega kozoroga v Sloveniji
Andreja Nève Repe, Elena Bužan, Borut Toškan, Jernej Javornik, Boštjan Pokorny, Andrej Arih, Lars Zver, Maruša Prostor, Miha Krofel, Matija Stergar, Klemen Jerina, Hubert Potočnik, Rok Černe, Aleš Poljanec, 2023, strokovni članek

Povzetek: Alpski kozorog (Capra ibex) je alpski endemit. Na območju Slovenije naj bi bila vrsta iztrebljena v drugi polovici 17. stoletja, globalno pa je bila zaradi prelova na robu izumrtja konec 19. stoletja. Preživela je le populacija na širšem območju parka Gran Paradiso na skrajnem zahodu Alp v Italiji. Zaradi naselitev in drugih varstvenih programov sedaj alpski kozorog živi v celotnih Alpah, vključno s Slovenijo. Vendar pri nas njegove populacije nazadujejo in so v zelo slabem stanju, kar je lahko rezultat več dejavnikov. Malo izvornih osebkov ob naselitvah, zgodovinska ozka grla in ločenost kolonij so povzročili parjenje v sorodstvu, kar je slabšalo genetsko stanje populacij in lahko negativno vpliva tudi na demografijo. K številčnemu zmanjševanju vrste so lahko prispevale tudi bolezni. Za dolgoročno ohranitev alpskega kozoroga v Sloveniji so nujni takojšnji aktivni ohranitveni ukrepi, pogoj pa je ustrezna opredelitev izvornosti vrste, saj je (bila) zaradi prejšnjih pomanjkljivih podatkov umeščena med tujerodne. V prispevku na podlagi arheo-zooloških, genetskih in preliminarnih habitatnih analiz utemeljujemo, da je v Sloveniji kozorog domorodna vrsta. V raziskavah smo pokazali, da je vrsta živela na ozemlju zdajšnje Slovenije v poznoantičnem in zgodnje srednjeveškem obdobju. Preliminarno smo določili tudi primernost in povezanost habitata kozoroga v slovenskem alpskem svetu ter nakazali verjetne potrebne ukrepe za ohranitev vrste v Sloveniji.
Ključne besede: Capra ibex, izvornost vrste, programi varstva, Alpe, habitat, genetika
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 2208; Prenosov: 662
.pdf Celotno besedilo (475,48 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh