Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Martina Reberšek) .

71 - 80 / 98
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
71.
Rak želodca : kaj morate vedeti o bolezni
Janja Ocvirk, Stojan Potrč, Franc Anderluh, Irena Oblak, Martina Reberšek, Vaneja Velenik, 2011, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Povzetek: “Kaj morate vedeti o bolezni ?” je podnaslov te publikacije. Zato boste v njej našli odgovore o nastanku te te bolezni, kot tudi znakih in simptomih, diagnostiki, ter zdravljenju, in še veliko več.
Ključne besede: dejavniki tveganja, simptomi, diagnostika, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 2134; Prenosov: 596
.pdf Celotno besedilo (777,88 KB)

72.
Cetuksimab : dnevnik s praktičnimi navodili za bolnike z rakom debelega črevesa in danke
Janja Ocvirk, Zvezdana Hlebanja, Martina Reberšek, Neva Volk, Jernej Benedik, Marko Boc, Maja Ebert Moltara, Tanja Mesti, 2014, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Povzetek: Knjižica je namenjena vsem, ki ste zboleli za napredovalim rakom debelega črevesa in danke. Vaš zdravnik onkolog vam za zdravljenje razsejane bolezni lahko predlaga zdravilo cetuksimab, ki se pri začetnem zdravljenju uporablja v kombinaciji z različnimi shemami kemoterapije, v poznejših linijah zdravljenja bolezni pa lahko tudi samostojno.
Ključne besede: rak debelega črevesa, rak danke, napredovali rak, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 2551; Prenosov: 695
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

73.
Trifluridin/tipiracil za zdravljenje razširjenega raka debelega črevesa in danke : dnevnik za bolnika
2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Povzetek: Zdravilo trifluridin/tipiracil je vrsta kemoterapije za zdravljenje raka, ki spada v skupino zdravil, ki se imenujejo citostatiki (antimetaboliti). Zdravilo se uporablja za zdravljenje odraslih z razširjenim rakom debelega črevesa in danke (razširjenim kolorektalnim rakom).
Ključne besede: rak debelega črevesa, rak danke, razširjeni rak, kemoterapija, bolniki, navodila
Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 2682; Prenosov: 859
.pdf Celotno besedilo (9,12 MB)

74.
Panitumumab : vodnik pri zdravljenju raka debelega črevesa in danke z zdravilom panitumumab
Janja Ocvirk, Zvezdana Hlebanja, Martina Reberšek, Neva Volk, Marko Boc, Jernej Benedik, Tanja Mesti, Maja Ebert Moltara, 2017, strokovna monografija

Povzetek: Kolorektalni rak je izraz za maligne spremembe v sluznici debelega črevesa in danke. Rak debelega črevesa je pogostejši pri ženskah, rak danke pa pri moških. Najpogosteje se pojavi v srednjih letih in v starosti. Je eden redkih rakov, ki ga lahko s presejalnimi preiskavami (test na okultno kri na blatu in kolonoskopija), predvsem če gre za osebe z velikim tveganjem, zgodaj odkrijemo in tako tudi lažje ter uspešneje zdravimo.
Ključne besede: rak debelega črevesa, zdravljenje, panitumumab, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 21.03.2019; Ogledov: 2758; Prenosov: 728
.pdf Celotno besedilo (550,45 KB)

75.
Priporočila za obravnavo bolnikov s kožnim melanomom
Marko Hočevar, Primož Strojan, Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Marko Boc, Barbara Perić, Boštjan Luzar, Jože Pižem, Olga Blatnik, Katarina Barbara Karner, Tomi Bremec, Tanja Planinšek Ručigaj, 2018, strokovni članek

Povzetek: Incidenca melanoma v svetu in Sloveniji še vedno narašča, skupaj z njo pa žal tudi umrljivost. V zadnjem desetletju se je incidenca podvojila. Preživetje se je v zadnjih 20 letih izboljšalo, predvsem zaradi zgodnejšega odkrivanja melanoma in enotnih pristopov v primarnem zdravljenju. Približno 25 % melanomov vznikne v predobstoječem melanocitnem nevusu, večina pa jih nastane de novo. Dejavnike tveganja za nastanek melanoma delimo na genetske in okoljske, pomembna pa je tudi njihova medsebojna interakcija. Med preventivne ukrepe za preprečevanje melanoma uvrščamo zaščito kože pred UV-sevanjem, neuporabo solarijev in redno (samo)pregledovanje kože. Pri prepoznavanju melanoma nam je v pomoč metoda ABCDE: A (asimetrija, angl. asymmetry), B (rob, angl. border), C (barva, angl. colour), D (premer, angl. diameter), E (spreminjanje, angl. evolution). Na melanom posumimo, ko je pigmentna sprememba nesimetrična, z nepravilnimi robovi, sestavljena iz več barv, v premeru večja od 6 mm in se spreminja. Ker je nastanek melanoma povezan z delovanjem UV-žarkov (predvsem pri intermitentnem, občasnem sončenju in sončnih opeklinah), sta pomembni fizična zaščita pred sončnimi žarki (predvsem v mladosti!) in uporaba zaščitnih krem. Samopregledovanje pigmentnih lezij je pomembno, posebej še pri ljudeh s številnimi znamenji, pri svetlolasih in pegastih rdečelascih. Ljudje s srednje velikimi in velikimi kongenitalnimi nevusi potrebujejo redne dermatološke preglede, saj je pri njih doživljenjsko tveganje za nastanek melanoma 2- do 30-odstotno. Zgodnejše prepoznavanje melanoma je možno ob uporabi metode ABCDE za opazovanje nepravilnosti pigmentirane kožne lezije. Razširjenost bolezni pri bolnikih z melanomom določimo po klasifikaciji TNM, pri kateri sta najpomembnejša prognostična dejavnika debelina primarnega tumorja in ulceracija. Prognoza bolnikov s tumorji T1a (debelina < 0,8 mm, brez ulceracije) je zelo dobra (5-letno preživetje je 92,7-odstotno). Pri sumljivih pigmentnih lezijah za potrditev diagnoze naredimo ekscizijsko biopsijo z varnostnim robom 2%5 mm. Zdravljenje primarnega melanoma je kirurško % ekscizija celotne lezije z varnostnim robom, ki je odvisen od debeline primarnega melanoma. Standardiziran patološki izvid je obvezen, saj s tem določimo najpomembnejše prognostične dejavnike. Zdravljenje metastatskih bezgavk je prav tako kirurško. Klinično okultne metastatske bezgavke dokažemo z biopsijo varovalne bezgavke. Izvedemo jo pri bolnikih z melanomom debeline več kot 0,8 mm. Pri bolnikih s klinično ugotovljenimi metastatskimi bezgavkami naredimo terapevtsko disekcijo celotne bezgavčne lože, odstranitev le posameznih bezgavk ni dopustna. Primernost posega lahko ocenimo glede na število izoliranih bezgavk v končnem patološkem izvidu (minimalno 5 pri dimeljnih bezgavkah, 10 pri pazdušnih in 15 pri vratnih). Postoperativno obsevamo področje primarnega tumorja takrat, ko radikalni posegi niso možni ali v primerih posebnih entitet (mukozni, nevrotropni melanom). Področja bezgavčnih lož postooperativno obsevamo, kadar obstaja sum na mikroskopski ostanek (število prizadetih bezgavk, preraščanje ovojnice). Paliativno obsevanje zasevkov je prav tako pomembno, saj zmanjša simptome bolezni. Bolnike z melanomom zaradi možnosti ponovitve bolezni in zaradi večje verjetnosti pojava novega primarnega melanoma spremljamo doživljenjsko. Sistemsko zdravljenje melanoma z zdravili poteka kot adjuvantno zdravljenje in zdravljenje metastastske bolezni. Adjuvantno zdravljenje je pooperativno zdravljenje z namenom zmanjšanja verjetnosti ponovitve bolezni in podaljšanja celotnega preživetja. O vrsti adjuvantnega sistemskega zdravljenja se odločamo glede na patohistološki stadij bolezni in biološke označevalce, upoštevati moramo tudi splošno stanje bolnika, njegove sočasne bolezni in zdravila, ki jih že jemlje. Sistemsko zdravljenje metastatske bolezni je paliativno, z namenom podaljšanja preživetja ob dobri kakovosti življenja. Ob tem upoštevamo podstadij metastatske bolezni, biološke označevalce, simptome bolezni, splošno stanje bolnika in njegove sočasne bolezni.
Ključne besede: kožni melanom, rak kože, priporočila, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 06.02.2019; Ogledov: 3144; Prenosov: 886
.pdf Celotno besedilo (242,23 KB)

76.
Priporočila za preprečevanje in zdravljenje slabosti in bruhanja ob sistemskem onkološkem zdravljenju
Martina Reberšek, Nežka Hribernik, 2014, strokovni članek

Povzetek: Slabost in bruhanje ostajata kljub velikemu napredku najpogostejša neželena učinka sistemskega zdravljenja, ki bistveno zmanjšata bolnikovo kvaliteto življenja in zmanjšata njegovo komplianco za nadaljevanje sistemskega zdravljenja. Priporočila za preprečevanje in zdravljenje slabosti in bruhanja zaradi zdravljenja s citostatiki so bila objavljena leta 2003 v reviji Onkologija. S tem prispevkom dopolnjujemo priporočila za obravnavo slabosti in bruhanja z novostmi, ki so bila objavljena v NCCN smernicah leta 2014 in MASCC in ESMO leta 2010 (1,2).
Ključne besede: slabost, bruhanje, onkološki bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3397; Prenosov: 704
.pdf Celotno besedilo (433,68 KB)

77.
Bolnica s primarno razsejanim karcinomom danke z zasevki v jetrih
Marko Boc, Martina Reberšek, Zvezdana Hlebanja, Nina Boc, Janja Ocvirk, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Rak debelega črevesa in danke (RDČD) je najpogostejši rak v Sloveniji. Po podatkih Registra raka Slovenije za leto 2008 je v Sloveniji zbolelo 1.450 ljudi(1). Z naraščajočo incidenco narašča tudi umrljivost bolnikov, saj bolezen pri polovici bolnikov še vedno ugotovimo v napredovali obliki. Razsejana bolezen je neozdravljiva bolezen, sta se pa prognoza in preživetje teh bolnikov močno izboljšala, saj zadnjih deset let z uporabo novih zdravil, to je kombinacijo citostatikov (kapecitabin, irinotekan, oksaliplatin) in tarčnih zdravil (cetuksimab, bevacizumab, panitumumab), dosegamo srednja preživetja, ki so daljša od 30 mesecev(2). Kadar kombiniramo sistemsko in kirurško zdravljenje pri bolnikih s samo jetrnimi zasevki, še posebej, če gre za solitarne zasevke, pa 5-letno preživetje lahko presega 50 %. V tem prispevku opisujemo primer bolnice s primarno razsejanim karcinomom danke z zasevki v jetrih, kjer smo v okviru multidisciplinarnega pristopa, s kombinacijo sistemske terapije in večkratne operacije jetrnih zasevkov ter tudi drugimi terapevtskimi pristopi dosegli preživetje, daljše od 50 mesecev.
Ključne besede: karcinom danke, razsejeni rak, rak danke, zasevki
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3591; Prenosov: 685
.pdf Celotno besedilo (331,30 KB)

78.
Priporočila za obravnavo diareje ob sistemskem onkološkem zdravljenju
Nežka Hribernik, Martina Reberšek, 2014, strokovni članek

Ključne besede: diareja, bolniki, onkološki bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2947; Prenosov: 697
.pdf Celotno besedilo (446,90 KB)

79.
80.
Pogled internista onkologa na sistemsko zdravljenje raka požiralnika
Martina Reberšek, Tanja Mesti, Marko Boc, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: onkologija, rak požiralnika, sistemsko zdravljenje, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2668; Prenosov: 684
.pdf Celotno besedilo (377,91 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh