Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Marjetka Suhadolc) .

1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Plants play a crucial role in the development of soil fungal communities in the remediated substrate after EDTA washing of metal-contaminated soils
Irena Maček, Sara Pintarič, Nataša Šibanc, Tatjana Rajniš, Damjana Kastelec, Domen Leštan, Marjetka Suhadolc, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: In this study, we investigated the importance of plant cover for secondary succession and soil fungal community development in remediated substrates after EDTA washing of metal-contaminated soils. The abundance of the total fungal community, determined by ITS fungal marker genes (Internal Transcribed Spacer region), and root colonisation by arbuscular mycorrhizal (AM) fungi were monitored in two types of soil material (calcareous and acidic) sown with perennial ryegrass (Lolium perenne L.) and without plant cover (bulk soil). Four months after the start of the experiment, the abundance of ITS genes in the soil clearly showed that the presence of plants was the main factor affecting the total fungal community, which increased in the rhizosphere soil in most treatments, while it remained at a low level in the bulk soil (without plants). Interestingly, the addition of environmental inoculum, i.e., rhizosphere soil from a semi-natural meadow, did not have a positive effect on the abundance of the total fungal community. While fungal ITS genes were detected in soils at the end of the first growing season, arbuscular mycorrhizal (AM) structures were scarce in Lolium roots in all treatments throughout the first season. However, in the second season, more than a year after the start of the experiment, AM fungal colonisation was detected in Lolium roots in virtually all treatments, with the frequency of colonised root length ranging from 30% to >75% in some treatments, the latter also in remediated soil. This study demonstrates the importance of plants and rhizosphere in the development and secondary succession of fungal communities in soil, which has important implications for the revitalisation of remediated soils and regenerative agriculture.
Ključne besede: heavy metals, arbuscular mycorrhiza, remediation, revitalisation, secondary succession, biodiversity, qPCR, toxic metals pollution
Objavljeno v DiRROS: 19.09.2022; Ogledov: 605; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Ocena ranljivosti gozdnih tal na zbijanje zaradi mehanizacije - preizkus in nadgradnja terenske metode blatne kepe
Anton Poje, Primož Zore, Marjetka Suhadolc, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V zadnjih desetletjih se je pri gospodarjenju z gozdovi povečala uporaba težkih strojev, ki povzročajo zbijanje in spremembo morfologije tal. Ker je ranljivost tal na zbijanje močno odvisna od vrste tal in od trenutne vsebnosti vode v tleh, je za prakso velikega pomena hitra ocena primernosti razmer za uporabo mehanizacije. Članek tako obravnava hitre metode za določanje mehanskih lastnosti tal. Testirali smo metodo blatne kepe, ki smo jo nadgradili z oceno videza rok in odtisom rok med pripravo blatnih kep, meritvami vsebnosti vode in določanjem spodnje in zgornje meje plastičnosti tal. V raziskavo smo vključili pogoste talne tipe gozdnih rastišč v Sloveniji: pokarbonatna tla (eutric cambisol), distrična rjava tla (dystric cambisol) in hipoglej (eutric gleysol). Rezultati so pokazali, da se površina blatne kepe ob spustu na tla povečuje z vsebnostjo vode v vzorcu, sočasno pa se spreminjajo videz blatne kepe, umazanost in videz odtisa rok. Oceni videza in odtisa rok predstavljata dopolnitev obstoječe metode blatne kepe, lahko pa tudi njeno alternativo, saj ju lahko uporabimo samostojno. Z določitvijo spodnje in zgornje meje plastičnosti oziroma indeksa plastičnosti tal smo posredno ocenili tveganje za poškodbe tal pri gozdni proizvodnji. S pomočjo kazalnikov stanja tal, kot so videz blatne kepe, umazanost rok in videz odtisa rok, lahko v praksi preprosto in hitro ocenimo trenutne razmere za delo in s tem preprečimo prekomerne poškodbe tal med gozdno proizvodnjo.
Ključne besede: gozdna proizvodnja, poškodbe tal, plastičnost tal, hitra metoda, okoljske razmere
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2020; Ogledov: 5173; Prenosov: 1545
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh