Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: V prispevku raziskujem uporabe ljudskih pravljic v historični legitimizaciji posebnega tipa družbenopolitične preobrazbe: jugoslovanskega samoupravnega socializma. S tem naslavljam manj raziskano in kompleksno tematiko, saj je bila jugoslovanska ideologija samoupravljanja v primerjavi z drugimi političnimi ideologijami 20. stoletja, ki so utemeljevale novi družbeni red tudi s prisvajanjem pripovednega izročila, zasnovana na diskontinuiteti, rezu s tradicijo in preteklostjo. V namen izostritve specifične funkcije pripovednega izročila v jugoslovanskem socializmu in na osnovi tez Walterja Benjamina izoblikujem pristop, ki zajema analizo epistemske in politično-ideološke funkcije pravljic. Preverim ga na primeru prisvajanja ljudskih pravljic v nacizmu in sovjetskem režimu, nato pa se posvetim analizi teh mehanizmov v kontekstu jugoslovanskega samoupravljanja. Izkaže se, da se je tradicija izražala v prizmi odtujitvenega učinka. To ponazorim z analizo pravljice Kako so pulili repo, slovenske inačice ruske pravljice Repa velikanka, ki strukturno odtuji socialistični moto »v slogi je moč«. V sklepu se posvetim teoretičnim konsekvencam jugoslovanskega samoupravnega projekta z vidika teorije spreminjanja družb. Ta teorija tvori sociološko ozadje prispevka.
Ključne besede: ljudske pravljice, politične ideologije, družbene spremembe, revolucija, Walter Benjamin, jugoslovansko samoupravljanje
Objavljeno v DiRROS: 22.07.2026; Ogledov: 188; Prenosov: 103
Celotno besedilo (2,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: The aim of the paper is to illuminate how folktales, with their specific conceptualization of universal dilemmas, reflect culture-bound patterns of decision-making in relation to the contemporary socio-political discourse in a given society. In this respect, I perceive folktales firstly as a reflection of embedded cognitive/cultural matrices that determine »cognitive-instrumental rationality«, linked to traditions and cultural norms (Jürgen Habermas). I explore these matrices using a new methodological approach which connects the sociological theory of fairy tales, deliberative democracy and cognitive history. This approach is then applied to the analysis of the conceptualization of dilemmas in three Slovenian folktales (Mojca Pokrajculja, The Ant and the Lazy Cricket, The Bean, the Straw, and the Coal). The analysis asserts correlations between traditionally and culturally conditioned forms of decision-making, and contemporary practices of decision-making / deliberation, thus shedding light on the specifics of national epistemology from a comparative and historicist perspective.
Ključne besede: folktales, cultural perception, decision-making, deliberative democracy, cognitive history, case studies
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2026; Ogledov: 170; Prenosov: 115
Celotno besedilo (2,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Raziskave o vlogi kulture in kulturne dediščine pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja (CTR) oscilirajo med kvantitativnimi analizami in prikazi dobrih praks. V prispevku predlagam alternativni analitični okvir za razumevanje razmerij med kulturo, dediščino, ustvarjalnostjo in trajnostnim razvojom. Okvir temelji na teoriji deliberativne demokracije, ki kulturo obravnava kot ključen dejavnik za preoblikovanje političnih pomenov in registrov, pri čemer sta odločilni odprtost in deliberacija (M. Hammond). Na tej podlagi analiziram teoretska izhodišča Faro konvencije (2005), ki predstavlja paradigmatski premik v dediščinskih strategijah, saj v ospredje postavlja socialno in okoljsko trajnosten razvoj ter »na ljudeh temelječ pristop«. Učinke te strategije najprej ovrednotim na mikroravni z analizo antagonistične, agonistične in deliberativne razsežnosti dediščinskih praks, nato pa jih razširim na analizo participativnih in deliberativnih vidikov regulatornih politik izbranih evropskih držav v povezavi s cilji trajnostnega razvoja. V sklepu zagovarjam, da bo za ocenjevanje prispevka dediščinskih aktivnosti in kulture k trajnostnemu razvoju potreben integrativni evalvacijski pristop, ki kvantitativne kazalnike dopolni z merili kakovosti deliberacije ter s težje merljivimi dejavniki, kot so vpliv kulture in spreminjanje odnosa do preteklosti na preoblikovanje vrednot, norm in družbenih vezi.
Ključne besede: kulturna dediščina, trajnostni razvoj, deliberativna demokracija, Faro konvencija, politična kultura, javna politika
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2026; Ogledov: 173; Prenosov: 147
Celotno besedilo (1,78 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...