1. A checklist of isopods (Crustacea: Isopoda) in SloveniaMiloš Vittori, Borut Mavrič, Anja Pekolj, Marijan Govedič, Maja Zagmajster, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Isopods are a diverse peracarid crustacean group with marine, freshwater and terrestrial representatives. Isopod species lists were typically prepared according to different habitats, which was true also for Slovenia. Here, we prepared the first unified overview of isopod species for Slovenia, which is also the first list of marine isopods in the country. We examined scientific publications, research reports and institutional databases. A total of 126 species have been recorded in Slovenia, of which 31 are marine, 21 are found in freshwater, and 74 are terrestrial. Of these, we report on seven marine and one terrestrial species for the first time. A major part of freshwater isopod richness is linked to the subterranean environment, where most endemic species for the country can be found. Among marine species, many are parasites, with potential economic impact, and two species are considered introduced. When the new species list is considered with valid national legislation, only 41 species retained the same taxonomic status. Many synonyms and invalid taxa according to recent taxonomy point out the need for revision the national red list of Malacostraca as well as other nature protection acts.
Ključne besede: Peracarida, marine, freshwater, terrestrial, subterranean, fauna
Objavljeno v DiRROS: 12.03.2025; Ogledov: 201; Prenosov: 108
 Celotno besedilo (1,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter vzpostavitev in izvajanje monitoringa ciljnih vrst rakov v letu 2010 in 2011 : končno poročiloMarijan Govedič, Matjaž Bedjanič, Al Vrezec, Ali Šalamun, 2011, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Dolgoročni cilj naloge je redno pridobivanje primerljivih podatkov o stanju populacij ciljnih vrst rakov. Primarni kratkoročni cilji naloge so:
• nadaljevanje raziskave razširjenosti, na podlagi katerih bo Republika Slovenija predlagala dodatna območja za navadnega koščaka (Austropotamobius torrentium) v omrežje Natura 2000,
• zagotovitev terenskih podatkov o prisotnosti rakov za določitev območja razširjenosti za navadnega koščaka (Austropotamobius torrentium),
• oblikovanje predloga novih pSCI za navadnega koščaka (Austropotamobius torrentium),
• nadaljevanje monitoringa razširjenosti za vrsti navadni koščak (Austropotamobius torrentium) in koščenec (Austropotamobius pallipes),
• vzpostavitev populacijskega monitoringa za obe vrsti rakov.
Specifične zahteve so:
• raziskave tistih vodotokov, za katere obstajajo starejši podatki o rakih, ki v raziskavah 2006/2007 niso bili preverjeni,
• na območjih znane razširjenosti naj bodo nova vzorčna mesta vsaj 500 m dolvodno in/ali gorvodno od znanega najdišča,
• razišče se lokacije v območjih Natura 2000, kjer so raki kvalifikacijska vrsta, a na vzorčnih mestih v raziskavah 2006/2007 niso bili najdeni oz. njihova prisotnost ni bila potrjena,
• izvedba populacijskega monitoringa v štirih Natura 2000 območjih, kjer se izvede natančen popis in ocena razširjenosti.
Opomba: za potočnega raka vrste Austropotamobius pallipes uporabljamo izvirno ime koščenec, medtem ko se v uradnih dokumentih uporablja ime primorski koščak. Kljub zadnjim genetskim študijam (Pedraza-Lara s sod. 2010), ki naše koščence uvrščajo v A. italicus, ohranjamo zaenkrat (za namene tega poročila) tudi znanstveno poimenovanje A. pallipes.
Ključne besede: raki, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1221; Prenosov: 606
Celotno besedilo (4,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vzpostavitev in izvajanje monitoringa koščaka (Austropotamobius torrentium) in koščenca (Austropotamobius pallipes) v letih 2014 in 2015 : projekt ʺVzpostavitev in izvajanje monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst rakov v letih 2014 in 2015ʺMarijan Govedič, Aleksandra Lešnik, Vesna Grobelnik, Ali Šalamun, Al Vrezec, Martina Jaklič, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2015, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V okviru naloge “Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter vzpostavitev in izvajanje monitoringa ciljnih vrst rakov v letu 2010 in 2011 (končno poročilo)”, ki jo je po naročilu Ministrstva RS za okolje in prostor izvajal Center za kartografijo favne in flore s sodelovanjem Nacionalnega inštituta za biologijo in zunanjih sodelavcev (Govedič in sod. 2011) je bil predlagan okvirni načrt monitoringa potočnih rakov v Sloveniji. Večji del raziskav je bil takrat opravljen za namene opredelitve novih Natura 2000 območij za koščaka (Austropotamobius torrentium). Večina predlaganih območij iz leta 2011 (Govedič in sod. 2011) je bila v letu 2013 tudi vključena v razširjeno omrežje Natura 2000 (Uradni list RS 33/2013) in kasneje potrjena na Biogeografskem seminarju leta 2014.
V okviru sedanje naloge “Vzpostavitev in izvajanje monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst rakov v letih 2014 in 2015” smo izdelali končno metodologijo monitoringa potočnih rakov v Sloveniji, večinoma pa smo sledili predlogu iz leta 2011 (Govedič in sod. 2011). V poročilu so predstavljeni rezultati terenskega dela. Analize populacijskih in distribucijskih trendov še niso mogoče, interpretirali pa smo nekatere izstopajoče rezultate. Glede na prejšnja poročila monitoringa (Govedič in sod. 2007, 2011) smo dopolnili glavne dejavnike ogrožanja potočnih rakov v Sloveniji s predlogi uvedbe nujnega spremljanja v Sloveniji najbolj perečih dejavnikov kot podporo upravljanju območij Natura 2000 za potočne rake.
Ključne besede: raki, razširjenost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 512; Prenosov: 671
Celotno besedilo (3,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Vzpostavitev in izvajanje monitoringa populacij invazivne tujerodne vrste signalni rak (Pacifastacus leniusculus) v letu 2021 : končno poročiloMarijan Govedič, Ali Šalamun, Nika Kogovšek, Al Vrezec, Matjaž Bedjanič, Stiven Kocijančič, Andrej Kapla, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V Sloveniji so bile doslej registrirane štiri vrste potočnih rakov vezane na Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Tri vrste, močvirski škarjar (Procambarus clarkii), trnavec (Orconectes limosus) in marmornati škarjar (Procambarus fallax f. virginalis), so bile zaznane v zadnjih štirih letih (Govedič 2017), signalni rak (Pacifastacus leniusculus) pa je prišel iz sosednje Avstrije kmalu po letu 2000. Za te vrste na območju Evropske unije od avgusta 2016 veljajo najstrožji ukrepi: prepoved trgovanja, izmenjave, gojenja in izpuščanja v okolje. Poleg omenjenih sta od tujerodnih vrst potočnih rakov v Sloveniji prisotna še rdečeškarjevec (Cherax quadricarinatus) s sicer omejeno razširjenostjo in kot tropska vrsta z nizkim potencialom širjenja (Jaklič & Vrezec 2011) ter ozkoškarjevec (Astacus leptodactylus) (Govedič & Miličič 2018). Od vseh tujerodnih vrst potočnih rakov v Sloveniji ima po doslej zbranih podatkih zaenkrat le signalni rak dejansko invazijsko populacijo.
Ključne besede: signalni rak, Pacifastacus leniusculus, monitoring, tujerodne vrste, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 561; Prenosov: 237
Celotno besedilo (6,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
