Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Marija Us-Krašovec) .

61 - 70 / 191
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Namnožil se je bukov rilčkar skakač - Rhynchaenus fagi
Maja Jurc, Marija Kolšek, 2009

Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, bukov rilčkar skakač, Rhynchaenus fagi, poškodbe gozdov, gozdovi, varstvo gozdov
DiRROS - Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 949; Prenosov: 531
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

62.
Posledice snegoloma decembra 2008 v Gozdnogospodarskem območju Bled
Vida Papler-Lampe, Marija Kolšek, 2009

Ključne besede: snegolomi, škoda, poškodbe gozdov, gozdovi, varstvo gozdov
DiRROS - Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 958; Prenosov: 513
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

63.
64.
Varstvo gozdov pred novo vnesenimi škodljivimi organizmi za gozd v Sloveniji : Protection of forests against new diseases and pests in Slovenia
Dušan Jurc, Marija Kolšek, Barbara Piškur, 2020

Povzetek: V besedilu sta predstavljeni organiziranost in delovanje javne gozdarske službe na področju varstva gozdov, ki obsega dve inštituciji: Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). Opisana je tudi umeščenost varstva gozdov v slovenski sistem zdravja rastlin, ki ga vodi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V letu 2020 sodelavci GIS in ZGS vodijo ali sodelujejo v naslednjih programih preiskav karantenskih organizmov v okviru sistema zdravja rastlin: brezov krasnik (Agrilus anxius), jesenov krasnik (Agrilus planipennis), kitajski kozliček (Anoplophora chinensis), azijski kozliček (Anoplophora glabripennis), borova ogorčica (Bursaphelenchus xylophilus), sibirska svilena kokljica (Dendrolimus sibiricus), bolezen tisočerih rakov (Geosmithia morbida in vektor Pityophthorus juglandis), borov smolasti rak (Fusarium circinatum), neevropski žagovinarji (Monochamus spp. (neevropski)), neevropski rilčkarji (Pissodes spp. (neevropski)), azijski ambrozijski podlubnik (Xylosandrus crassiusculus), fitoftorna sušica vej (Phytophthora ramorum). V preteklosti so sodelovali še v programih preiskav za: kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuryphilus), šarka (Plum pox potyvirus), rjavenje borovih iglic (Lecanosticta acicola), rdeča pegavost borovih iglic (Dothistroma spp.), hrastova uvelost (Bretziella fagacearum), zlatopegasti krasnik (Agrilus auroguttatus), borov črni rak (Atropellis spp.) in rjavenje plodov pravega kostanja (Gnomoniopsis smithogilvyi). Podrobneje je predstavljeno delo o šestih škodljivih organizmih in našteti so raziskovalno-strokovni izzivi, ki bi jih slovensko gozdarstvo moralo obravnavati, da bi uspeli uresničiti končni cilj, ki je zdrav in stabilen slovenski gozd.
Ključne besede: karantenski škodljivi organizmi, javno pooblastilo, zdravstveno varstvo gozdov, javna gozdarska služba
DiRROS - Objavljeno: 14.11.2020; Ogledov: 875; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (235,23 KB)

65.
Rjavenje borovih iglic - primer ukrepanja v Soški dolini
Marija Kolšek, Zoran Zavrtanik, 2020

Povzetek: Gozdarski inštitut Slovenije je v letih 2015 do 2018 na več lokacijah v Soški dolini potrdil prisotnost glive Lecanosticta acicola, ki povzroča bolezen rjavenje borovih iglic, tudi na črnem boru (Pinus nigra), kar je glede na dosedanje raziskave te glive v Evropi redkost. Glede na rezultate raziskav in opažanja na terenu je populacija glive na črnem boru najverjetneje zelo patogena in bi lahko ogrozila naravne sestoje črnega bora v Sloveniji. V primerjavi z drugimi populacijami te glive v Sloveniji sklepamo, da je zaenkrat geografsko izolirana populacija glive na črnem boru. Zato je bila leta 2018 sprejeta odločitev, da se v Zgornjem Posočju izvedejo ukrepi za omejevanje širjenja glive. Pred decembrom 2019 je bila gliva uvrščena na seznam II.A.I Direktive Sveta 2000/29/ ES kot Scirrhia acicola. Z novo zakonodajo EU s področja zdravstvenega varstva rastlin je gliva L. acicola uvrščena na sezname nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije so pripravili načrt ukrepanja, ki ga je potrdil direktor UVHVVR. Ukrepanje v gozdnem prostoru je potekalo konec leta 2019 in v prvi polovici leta 2020.
Ključne besede: Lecanosticta acicola, rjavenje borovih iglic, Soška dolina, Pinus nigra, črni bor, ukrepanje, gozdovi
DiRROS - Objavljeno: 14.11.2020; Ogledov: 945; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (551,12 KB)

66.
Using citizen science to monitor the spread of tree pests and diseases : outcomes of two projects in Slovenia and the UK
Peter Crow, Ana Pérez-Sierra, Andreja Kavčič, Kate Lewthwaite, Marija Kolšek, Nikica Ogris, Barbara Piškur, Jana Kus Veenvliet, Simon Zidar, Suzanne Sancisi-Frey, Maarten De Groot, 2020

Povzetek: The trees and forests of Europe are increasingly under threat from new pests and diseases that have originated in other parts of the world. Early detection of alien species when they first appear in European countries allows rapid response and offers the best chance to mitigate against their establishment and spread. Citizen science initiatives such as LIFE ARTEMIS in Slovenia, and Observatree in the UK, provide members of the public with the necessary training and educational resource to identify these tree pests and diseases and report them to the appropriate authorities, thereby increasing the level of surveillance and the capacity of the early warning system. This paper summarises some of the outcomes of these two projects and how they have both become integral parts of the official forest and tree health monitoring systems within their respective countries of Slovenia and the United Kingdom.
Ključne besede: invasive alien species, plant health, tree health, forest health, early warning, rapid response
DiRROS - Objavljeno: 16.11.2020; Ogledov: 774; Prenosov: 433
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

67.
68.
69.
70.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh