61. |
62. Predlog optimalnega števila in lokacij kontrolno-lovnih nastav za prezimele osebke osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) za leto 2023Nikica Ogris, Marija Kolšek, 2023, kratki znanstveni prispevek Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, kontrolno-lovne nastave, postopek optimizacije, osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, smreka, Picea abies, spremljanje, monitoring, zatiranje Objavljeno v DiRROS: 03.02.2023; Ogledov: 389; Prenosov: 177 Celotno besedilo (609,54 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
63. Dopolnilno obsevanje po ohranitveni operaciji raka dojk s sočasnim dodatkom doze na ležišče tumorja : izidi zdravljenjaMitja Anžič, Jasenka Gugić Kevo, Andreja Gojkovič Horvat, Danijela Golo, Maja Ivanetič Pantar, Tanja Marinko, Marija Snežna Paulin-Košir, Ivica Ratoša, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 364; Prenosov: 93 Celotno besedilo (45,74 KB) |
64. Učinkovitost elektrokemoterapije pri bolnicah z rakom dojke z različnim hormonskim statusom : izkušnje INSPECT skupineMarija Snežna Paulin-Košir, Claudia Di Prata, Eva-Maria Grischke, Giuseppe Azzarello, Julie Gehl, Francesca De Terlizzi, Gregor Serša, Maja Čemažar, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 315; Prenosov: 81 Celotno besedilo (39,29 KB) |
65. Trastuzumab emtanzin in pooperativno obsevanje po operaciji raka dojk : preliminarni rezultati akutne toksičnosti sočasnega zdravljenjaEva Pribožič, Tina Pavlin, Mitja Anžič, Andreja Gojkovič Horvat, Maja Ivanetič Pantar, Danijela Golo, Jasenka Gugić Kevo, Marija Snežna Paulin-Košir, Tanja Marinko, Simona Borštnar, Anja Kovač, Ivica Ratoša, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 443; Prenosov: 102 Celotno besedilo (39,40 KB) |
66. Priporočila za obravnavo bolnikov z malignimi limfomiBarbara Jezeršek Novaković, Lučka Boltežar, Andreja Eberl, Gorana Gašljević, Biljana Grčar-Kuzmanov, Monika Jagodic, Tanja Južnič Šetina, Veronika Kloboves-Prevodnik, Gregor Kos, Aleš Christian Mihelač, Milica Miljković, Urška Rugelj, Marija Skoblar Vidmar, Uroš Smrdel, Danijela Štrbac, Miha Toplak, Lorna Zadravec-Zaletel, 2023, strokovna monografija Ključne besede: maligni limfomi, smernice, novotvorbe Objavljeno v DiRROS: 24.01.2023; Ogledov: 619; Prenosov: 258 Celotno besedilo (971,73 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
67. Zdravljenje duktalnega adenokarcinoma pankreasa : prikaz treh primerovEla Markočič-Rojc, Marija Ignjatović, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Duktalni adenokarcinom ima slabo preživetje. V zadnjem času ni bistvenih novosti v zdravljenju, ki se razlikuje glede na razširjenost bolezni in molekularne značilnosti tumorja. V prispevku so predstavljeni primeri treh bolnikov z različno napredovalim rakom pankreasa. Prvi je imel mejno resektabilen tumor in smo ga zdravili neoadjuvantno s sistemsko terapijo po shemi FOLFIRINOX, a se je po operaciji izkazalo, da gre za metastatsko bolezen, zato smo uvedli sistemsko zdravljenje po shemi gemcitabin + nabpaklitaksel. Drugi je primer bolnika, ki smo ga zdravili adjuvantno s kemoterapijo z gemcitabinom in kapecitabinom ter radioterapijo. Tretji bolnik pa je bil zdravljen s paliativnim sistemskim zdravljenjem zaradi metastaske bolezni. Po začetnem zdravljenju po shemi FOLFIRINOX smo uvedli vzdrževalno zdravljenje s PARP inhibitorjem, saj je imel mutacijo BRCA. Ključne besede: rak trebušne slinavke, sistemsko zdravljenje, rak prebavil Objavljeno v DiRROS: 13.01.2023; Ogledov: 582; Prenosov: 112 Celotno besedilo (85,39 KB) |
68. Novosti v sistemskem zdravljenju karcinoma pankreasaMarija Ignjatović, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Rak trebušne slinavke je v 90% primerov pankreatični duktalni adenokarcinom (PDAC). Čeprav ta predstavlja 3% vseh malignomov, je odgovoren za 5% smrti zaradi rakavih bolezni. Je ˝tihi˝rak, zato ga po navadi odkrijemo v napredovali fazi bolezni, ko radikalna operacija ni več možna. Le 25% bolnikov ima ob postavitvi diagnoze potencialno ozdravljivo bolezen. Neoadjuvantna sistemska terapija je indicirana za zdravljenje bolnikov z mejno resektabilnim PDAC. Adjuvantna sistemska terapija se priporoča pri vseh bolnikih, vključno s tumorji stadija 1, ki niso bili zdravljenji z neoadjuvantno sistemsko terapijo in so po resekciji PADC. Paliativna sistemska terapija je edina možnost zdravljenja bolnikov z lokalno napredovalim neresktabilnim in metastatskim PDAC. Ključne besede: rak trebušne slinavke, sistemsko zdravljenje, rak prebavil Objavljeno v DiRROS: 13.01.2023; Ogledov: 464; Prenosov: 93 Celotno besedilo (110,04 KB) |
69. |
70. Celovita presoja vplivov na okolje – izkušnje s priprave območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov 2021–2030Matjaž Guček, Tina Simončič, Gregor Danev, Matjaž Harmel, Sašo Weldt, Matija Stergar, 2022, strokovni članek Povzetek: Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) je postopek, s katerim je mogoče ugotoviti in oceniti vplive načrtovanih ukrepov načrta na okolje ter vključenost zahtev drugih inštitucij v načrt. Skladno z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-2) je treba CPVO izvesti tudi za načrte s področja gozdarstva. V okviru obnove območnih gozdnogospodarskih načrtov (GGN GGO 2021–2030) ter lovsko upravljavskih načrtov (LUN LUO 2021–2030) je bil za omenjene načrte prvič izveden postopek CPVO, in sicer en postopek za vseh štirinajst GGN GGO 2021–2030 ter en postopek za petnajst LUN LUO 2021–2030. Postopek CPVO se je začel z vsebinjenjem, v okviru katerega je bila na podlagi opredelitve pomembnih vplivov plana skupaj s pristojnim ministrstvom in mnenjedajalci sprejeta odločitev o vsebinah, ki se bodo presojale v nadaljevanju postopka CPVO. Za vsak sklop načrtov je bilo pripravljeno okoljsko poročilo z dodatkom, v katerem so se opredelili, opisali in ovrednotili pomembni vplivi izvedbe obeh sklopov načrtov na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine. Vpliv izvedbe GGN GGO 2021–2030 na okoljska cilja Trajnostna raba in varstvo naravnih virov ter Blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe je bil zaradi številnih pozitivnih učinkov načrtov ocenjen kot pozitiven (ocena A). Vpliv izvedbe GGN GGO 2021–2030 na okoljska cilja Ohranjena kulturna dediščina in Ohranjena narava je bil zaradi nekaterih pomanjkljivosti v načrtih ocenjen kot C – nebistven vpliv ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Ocenjeno je bilo, da bodo z izvedbo vsakega LUN LUO 2021–2030 nastali nebistveni negativni vplivi (ocena B) na okoljski cilj Trajnostna raba in varstvo naravnih virov in da bo vpliv izvedbe vseh petnajstih LUN LUO 2021–2030 na okoljski cilj Ohranjena narava nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). V obeh okoljskih poročilih so bili navedeni omilitveni ukrepi, ki so bili vgrajeni v osnutke načrtov. CPVO je dolgotrajen in zapleten postopek, ki znatno podaljšuje čas sprejemanja območnih načrtov. Vendar pa zaradi poglobljene presoje mnenjedajalcev in presojevalcev daje načrtom bistveno večjo težo. Hkrati se s CPVO izboljšuje vpetost gozdarskega in lovskega načrtovanja v okoljsko politiko Slovenije, kar daje obema sektorjema večjo veljavo. Ključne besede: gozdnogospodarsko načrtovanje, lovsko načrtovanje, območni načrti, vplivi načrtov na okolje, okoljsko poročilo, dodatek, omilitveni ukrepi Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 503; Prenosov: 144 Celotno besedilo (622,85 KB) |