1. Mamografski videz normalne dojkeKristijana Hertl, Miljeva Rener, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Mamografski videz normalne dojke je pri vsaki ženski različen, čeprav imajo nekatere normalne anatomske strukture na mamogramu svojo značilno podobo. Na količino žleznega, vezivnega tkiva in maščobe ter na razmerje med njimi vplivaveč dejavnikov, na primer: starost ženske, menstrualni ciklus, nosečnost, hormonska substitucija. Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 13; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,12 MB) |
2. Intervencijski posegi v dojkiTomaž Vargazon, Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Pregledni članek o intervencijskih posegih v dojkah opisuje potek, indikacijein kontraindikacije pri različnih posegih v dojkah, ki jih opravljamo na Onkološkem Inštitutu v Ljubljani. Praviloma tako pri nas kot tudi v drugih ustanovah v svetu opravlja intervencijske posege izključno radiolog. Tako je mamolog osrednja in ključna osebnost multidisciplinarne mamološke strokovne skupine, v kateri so še izkušen klinik, patolog, citolog in kirurg. Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 29; Prenosov: 14
Celotno besedilo (273,24 KB) |
3. Diagnostika difuznih procesov v dojki: problem goste dojkeMaksimiljan Kadivec, Kristijana Hertl, Tomaž Vargazon, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: S problemom goste dojke se pogosto srečujemo pri mamografski diagnostiki dojk.Čeprav sta se mamografska oprema in tehnika v zadnjem času izboljšala, jemamografsko gosta dojka še vedno diagnostični problem. Še vedno obstaja velik delež spregledanih karcinomov pri mamografsko gostih dojkah. Zato pri odkrivanju raka na dojki uporabljamo nove metode kot sta ultrazvok in magnetnaresonanca ter radiozotopske metode. Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 43; Prenosov: 17
Celotno besedilo (279,20 KB) |
4. Okrogle lezije v dojkiTomaž Vargazon, Maksimiljan Kadivec, Kristijana Hertl, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava značilnosti okroglih, gladkorobnih lezij v dojkah in diferencialno diagnostiko le-teh. Avtor preglednega članka skuša prikazati mesto radiologa in pomen radiološke diagnostike, ultrazvoka in intervencijskihposegov v dojki. Pri nekaterih okroglih lezijah mamografija zadošča za dokončno diagnozo. Večino okroglih lezij v dojkah, vidnih na standardnih mamogramih, pa je potrebno dodatno diagnostično obdelati, redkokdaj pa se odločimo za kirurško biopsijo ostrorobnega okroglega tumorja. Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 43; Prenosov: 18
Celotno besedilo (230,72 KB) |
5. Analiza mamogramaKristijana Hertl, Tomaž Vargazon, Maksimiljan Kadivec, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Mamografija je rengentsko slikanje dojk. Pomembno vlogo ima predvsem pri odkrivanju majhnih in klinično še netipljivih tumorjev. Videz malih karcinomovje večkrat neznačilen, navzoči so indirektni znaki malignosti, ki jih je mogoče pri površnem, nesistematskem pregledu in tehnično slabem mamogramu zlahka spregledati. Pri tem je pomembno poznavanje normalnega videzadojke, saj le tako opazimo sumljiva razlikovanja. Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 15; Prenosov: 6
Celotno besedilo (194,90 KB) |
6. Pregled slikovnih diagnostičnih metod pri boleznih dojkMaksimiljan Kadivec, Tomaž Vargazon, Kristijana Hertl, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Zgodnja diagnostika raka na dojkah je zelo pomembna za prognozo bolezni. Zato z različnimi diagnostičnimi metodami skušamo čimprej odkriti raka na dijki. Temetode so klasična mamografija, kseromamografija, digitalna mamografija, slikanje dojk z magnetno resonanco, ultrazvok dojk, Dopplerski ultrazvok dojk,računalniška tomografija dojk, digitalna subtrakcijska angiografija dojk,termografija dojk, nuklearno medicinske diagnostične metode dojk, v razvoju je optična mamografija (CT laser mamography, presvetlitvena mamografija) Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 23; Prenosov: 6
Celotno besedilo (330,10 KB) |
7. Rentgenska anatomija normalne dojkeKristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, Tomaž Vargazon, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Mamografski videz normalne dojke je pri vsaki ženski različen. Na količino žleznega, vezivnega tkiva in maščobe ter na razmerje med njimi, vpliva več dejavnikov, na primer: starost ženske, menstrualni ciklus, nosečnost, hormonska substitucija. V rodnem obdobju so pogoste benigne spremembe, ki jih je mogoče opredeliti le histološko. Mamografsko se kažejo največkrat kot povečana gostota tkiva in lahko predstavljajo diferencialno-diagnostičen problem. Objavljeno v DiRROS: 22.11.2023; Ogledov: 47; Prenosov: 18
Celotno besedilo (235,85 KB) |
8. Programske smernice DORAMateja Kurir-Borovčić, Amela Duratović Konjević, Katja Jarm, Katarina Nagode, Maksimiljan Kadivec, Zvonka Kastelic, Veronika Kutnar, Andraž Perhavec, Barbara Skubic-Vengušt, Stanka Sabo, Špela Sitar, Stančka Suljić, Cveto Šval, Anastazija Šelih, Vesna Škrbec, Miloš Vrhovec, Sonja Tomšič, Katarina Torkar, Urban Zdešar, Kristijana Hertl, 2022, strokovna monografija Povzetek: Državni presejalni program za raka dojk DORA (v nadaljevanju: program DORA) vabi ženske med 50. in 69. letom vsaki dve leti na presejanje z mamografijo, katerega cilj je zmanjšati umrljivost za rakom dojk v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov. Nosilec programa DORA je Onkološki inštitut Ljubljana. Presejalno mamografijo opravlja 16 javnih zdravstvenih zavodov po Sloveniji na 20 digitalnih mamografih s kadri, ki so za svoje delo posebej usposobljeni. Dodatno diagnostiko in zdravljenje raka dojk, odkritega v presejanju, izvajata presejalno-diagnostična centra na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Te programske smernice opredeljujejo presejalno politiko programa DORA, postopek obravnave žensk, organizacijo in dejavnosti programa DORA. Delijo se na upravljalske, zdravstvene in druge storitve. Sestavni del teh programskih smernic je tudi določitev strokovnega nadzora, ki se opravlja v presejalnem programu, ter podrobnejši Standardni operativni postopki (SOP) delovanja programa DORA. Sestavni del tega dokumenta so tudi Protokoli in priloge. Ključne besede: rak dojke, programske smernice, presejalni programi, svetovanje Objavljeno v DiRROS: 08.12.2022; Ogledov: 425; Prenosov: 178
Celotno besedilo (328,03 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. Zasnova, delovanje in izzivi presejalnega programa DoraKristijana Hertl, Mateja Kurir-Borovčić, Katja Jarm, Veronika Kutnar, Maksimiljan Kadivec, 2020, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: onkologija, presejalni programi, rak dojke, obvladovanje raka Objavljeno v DiRROS: 08.04.2021; Ogledov: 795; Prenosov: 279
Celotno besedilo (63,86 KB) |