1. Novo dvojno poimenovanje podlubnikov (Scolytinae) in strženarjev (Platypodinae) v slovenščiniMaja Jurc, Roman Pavlin, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava zgodovino slovenskega poimenovanja podlubnikov, vključno z novim dvojnim slovenskim poimenovanjem, ki je bilo objavljeno v monografiji Scopolia 108 (2024). Zbrana so stara slovenska imena podlubnikov iz strokovne in znanstvene literature, ki so bila večinoma troimenska in so temeljila na tedanji razvrstitvi podlubnikov v tri poddružine. Podatki v Scopoliji 108 so bili večinoma pridobljeni s terenskimi raziskavami, ter pregledom entomoloških zbirk. Navedeni so podatki za 117 vrst podlubnikov (Scolytinae) in eno vrsto strženarja (Platypodinae). Sistematični pregled obravnavanih poddružin je omogočil dodelitev imen za nove vrste in preimenovanje neustreznih slovenskih imen. Sledili smo načelu dvojnega poimenovanja, tako da vrstno ime vedno vsebuje tudi enoznačno rodovno ime. Upoštevali smo dosedanja vrstna slovenska, znanstvena, nemška in angleška imena, morfološke in ekološke značilnosti podlubnikov, njihove gostiteljske rastline ter (redkeje) tudi njihovo geografsko razširjenost. V prispevku so podana tudi slovenska vrstna imena za tri nove tujerodne podlubnike, ki so bili v Sloveniji najdeni po objavi Scopoilje 108.
Ključne besede: Coleoptera, Curculionidae, dvojno slovensko poimenovanje, terminologija, zoologija, podlubniki, strženarji
Objavljeno v DiRROS: 27.05.2026; Ogledov: 427; Prenosov: 531
 Celotno besedilo (3,93 MB) |
2. Lubadar je ostal lubadar : odgovor na prispevek Ko lubadar postane zvezdar – ustaljenost terminologije kot temelj učinkovite komunikacije v gozdarstvu, GV, 2025, 83, 9/10, 289–291Maja Jurc, Roman Pavlin, 2026, polemika, diskusijski prispevek, komentar Ključne besede: podlubniki, strokovna terminologija, ozaveščanje, komunikacija, terminologija, ustaljena imena, zdravje gozdov, slovenksi jezik
Objavljeno v DiRROS: 20.04.2026; Ogledov: 394; Prenosov: 167
Celotno besedilo (242,19 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Biokemijske analize (API ZYM testi) dominantnih parazitskih in saprofitskih gliv črnega bora (Pinus nigra Arn.)Maja Jurc, Nada Gogala, 1996, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava uporabo nekaterih biokemijskih analiz (API ZYM testov) pri pojasnjevanju vloge petih dominantnih endofitnih gliv (Cyclaneusma niveum (Pers.:Fr.) DiCosmo, Perdo & Minter, Cenangium ferruginosum Fr., Phialophora hoffmannii (Beyma) Schol-Schwarz, Cyclaneusma minus (Butin) DiCosmo, Perdo & Minter ter Hormonema dematioides Lagerberg & Melin), izoliranih iz iglic črnega bora. Ugotovljena je podobnost intracelularne in ekstarcelularne encimske aktivnosti analiziranih gliv. Pri vseh glivah je ugotovljena lipolitska aktivnost. Biokemijske analize podgobja lahko le delno nakažejo, v katero prehranjevalno skupino uvrščamo glivo (parazit, šibek parazit, saprofit)
Ključne besede: endofitne glive, črni bor, Pinus nigra Arn., encimi, latentna okužba, patogenost
Objavljeno v DiRROS: 23.08.2023; Ogledov: 2197; Prenosov: 689
Celotno besedilo (1,65 MB) |
8. |
9. Borova ogorčica, Bursaphelenchus xylophilus (Steiner & Buhrer, 1934) Nickle, 1970 - nova nevarnost za slovenske gozdove?Maja Jurc, Gregor Urek, Saša Širca, Vid Mikulič, Branko Glavan, 2003, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prispevku obravnavamo borovo ogorčico (Bursaphelenchus xylophilus), ki je v Evropi (tudi v Sloveniji) uvrščena na karantensko listo A1. Vrsta je izredno napadalna, povzroča hitro propadanje iglavcev - predvsem vrst rodu Pinus, redko Picea, Abies in Larix. Prikazan je njen areal, ekološke zahteve, gostitelji, bionomija ter simptomi napada na borih. V okviru bionomije borove ogorčice so posebej predstavljeni njeni potrjeni vektorji (Insecta: Cerambycidae - rod Monochamus) in tudi njeni potencialni vektorji (Insecta: Curculionidae - rod Pissodes in Scolytidae). Podajamo razširjenost potencialnih gostiteljskih rastlin borove ogorčice pri nas, podnebne razmere ter kritične točke za vnos in širjenje škodljivca. Ocenjujemo stopnjo fitosanitarnega tveganja pojava borove ogorčice v Sloveniji.
Ključne besede: nematode, borova ogorčica, fitosanitarno tveganje, bionomija, iglavci, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 2822; Prenosov: 1068
Celotno besedilo (3,16 MB) |
10. Živeti s podlubniki : trajnostno upravljanje gozdov v EvropiMaja Jurc, 2020, pregledni znanstveni članek Povzetek: Gozdovi pokrivajo več kot 31 odstotkov kopnega, evropski gozdovi, skupaj z ruskimi, pa 44,3 odstotka površine Evrazije. Že stoletja gozdovi zagotavljajo človeštvu bistvene ekosistemske storitve in ekonomske dobičke. Vrednosti gozdov vedno bolj ogrožajo ekstremni dogodki, kot so suša, orkanski veter ter podlubniki. Prav tako so nekatere prejšnje prakse upravljanja z gozdovi pomembno povečale njihovo ranljivost. Tako so v minulem stoletju zaradi relativno hitre rasti in dobrih lastnosti lesa sadili navadno smreko (Picea abies) v monokulturah v nižinskih območjih, zunaj njenega naravnega areala. Nastala so velika območja tako imenovanih sekundarnih gozdov, v katerih pešajo zdravje, vitalnost in odpornost smreke in njeni sestoji so izredno občutljivi za številne motnje, med katerimi so najpomembnejši smrekovi podlubniki (predvsem Ips typographus). Namen prispevka je pomoč nacionalnim oblikovalcem politik razumeti zapletene vloge, ki jih imajo podlubniki v gozdovih, in predstaviti najpomembnejše znanstvene podlage za gozdno politiko in različne možnosti upravljanja s podlubniki v evropskih gozdovih.
Ključne besede: podlubniki, gozdovi, trajnostno gospodarjenje, strategije, ukrepi, Evropa
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 3265; Prenosov: 971
Celotno besedilo (364,16 KB) |
