1. Numerični modeli za določanje stanja morja v Jadranskem morjuMatjaž Ličer, Dušan Žagar, Maja Jeromel, Martin Vodopivec, 2012, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prispevku predstavljamo glavne razloge za numerično modeliranje morja v Jadranskem morju in na kratko opisujemo modele, ki se trenutno uporabljajo v ta namen. Predstavljeni so cirkulacijski model POM za severno Jadransko morje, valovni model SWAN in model razlitja ogljikovodikov v morskem okolju NAFTA3d. Prikazani so tudi nekateri rezultati vseh navedenih modelov in trenutni načrti njihove implementacije.
Ključne besede: morje, numerično modeliranje, naravne nesreče, cirkulacijski modeli, izlitja nafte, onesnaževanje, POM, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 26.03.2025; Ogledov: 726; Prenosov: 468
 Celotno besedilo (1,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji : zaključno poročilo 2012Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, Alenka Malej, Janja Francé, Branko Čermelj, Oliver Bajt, Nives Kovač, Borut Mavrič, Valentina Turk, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Tjaša Kogovšek, Milijan Šiško, Vesna Flander-Putrle, Mateja Grego, Tinkara Tinta, Boris Petelin, Martin Vodopivec, Maja Jeromel, Urška Martinčič, Vlado Malačič, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Deskriptor 1: Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji.
»Presojo je treba opraviti na več ekoloških ravneh: na ravni ekosistemov, habitatov (vključno z njimi povezanimi združbami na nivoju biotopov) in vrst, ki so upoštevane v strukturi tega dela ob upoštevanju točke 2 dela A. Za nekatere vidike tega deskriptorja je potrebna dodatna znanstvena in tehnična podpora. Pri obravnavi širšega obsega deskriptorja je treba ob upoštevanju Priloge III k Direktivi 2008/56/ES določiti prioritete med elementi biotske raznovrstnosti (vrste, habitati in ekosistemi). To omogoča prepoznavanje tistih elementov in območij, kjer vplivi in grožnje nastajajo, poleg tega pa podpira opredelitev ustreznih kazalcev med izbranimi merili, primernimi za zadevna območja in elemente biotske raznovrstnosti. Obveznost regionalnega sodelovanja iz členov 5 in 6 Direktive 2008/56/ES je neposredno povezana z izbiro elementov biotske raznovrstnosti znotraj regij, podregij in pododdelkov, kjer je mogoče, pa tudi z vzpostavitvijo referenčnih razmer v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2008/56/ES. Modeliranje z uporabo platforme geografskega informacijskega sistema je lahko uporabna podlaga za določanje območja razširjenosti elementov biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti in pritiskov zaradi teh dejavnosti, ob upoštevanju, da se vse mogoče zajete napake ustrezno ocenijo in opišejo ob uporabi rezultatov. Ti podatki so pogoj za ekosistemsko upravljanje človekovih dejavnosti in za razvoj s tem povezanih prostorskih orodij.«
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, morska strategija, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1754; Prenosov: 1088
Celotno besedilo (3,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Modeling the ocean and atmosphere during an extreme bora event in northern Adriatic using one-way and two-way atmosphere-ocean couplingMatjaž Ličer, Peter Smerkol, Anja Fettich, Michalis Ravdas, Alexandros Papapostolou, Anneta Mantziafou, Benedikt Strajnar, Jure Cedilnik, Maja Jeromel, Jure Jerman, Sašo Petan, Vlado Malačič, Sarantis Sofianos, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: We have studied the performances of (a) a two-way coupled atmosphere%ocean modeling system and (b) one-way coupled ocean model (forced by the atmosphere model), as compared to the available in situ measurements during and after a strong Adriatic bora wind event in February 2012, which led to extreme air%sea interactions. The simulations span the period between January and March 2012. The models used were ALADIN (Aire Limitée Adaptation dynamique Développement InterNational) (4.4 km resolution) on the atmosphere side and an Adriatic setup of Princeton ocean model (POM) (1%=30%1%=30 angular resolution) on the ocean side. The atmosphere%ocean coupling was implemented using the OASIS3-MCT model coupling toolkit. Two-way coupling ocean feedback to the atmosphere is limited to sea surface temperature. We have compared modeled atmosphere%ocean fluxes and sea temperatures from both setups to platform and CTD (conductivity, temperature, and depth) measurements from three locations in the northern Adriatic.We present objective verification of 2m atmosphere temperature forecasts using mean bias and standard deviation of errors scores from 23 meteorological stations in the eastern part of Italy. We show that turbulent fluxes from both setups differ up to 20° during the bora but not significantly before and after the event. When compared to observations, two-way coupling ocean temperatures exhibit a 4 times lower root mean square errors (RMSE) than those from one-way coupled system. Two-way coupling improves sensible heat fluxes at all stations but does not improve latent heat loss. The spatial average of the two-way coupled atmosphere component is up to 0.3 °C colder than the one-way coupled setup, which is an improvement for prognostic lead times up to 20 h. Daily spatial average of the standard deviation of air temperature errors shows 0.15 °C improvement in the case of coupled system compared to the uncoupled. Coupled and uncoupled circulations in the northern Adriatic are predominantly wind-driven and show no significant mesoscale differences.
Ključne besede: sea, marine water, numerical modeling, physical oceanography, dense water, bora wind, Adriatic sea, Mediterranean sea, Adriatic shelf
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 1257; Prenosov: 657
Celotno besedilo (7,95 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
