Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Luka Krajnc) .

1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Tree rings, wood density and climate–growth relationships of four Douglas-fir provenances in sub-Mediterranean Slovenia
Luka Krajnc, Jožica Gričar, Jernej Jevšenak, Polona Hafner, Robert Brus, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Tree rings, wood density and the climate–growth relationship of four Douglas-fir provenances were analysed separately for the juvenile and adult phases. Four provenances were selected from an existing IUFRO provenance trial planted in 1971 based on their diameter at breast height and vitality. Increment cores were extracted from individual trees, on which we measured tree-ring widths (RW), earlywood widths (EWW) and latewood widths (LWW). Wood density was assessed in standing trees using resistance drilling. The climate–growth correlations were calculated between provenance chronologies of RW, EWW, LWW and latewood share, and the day-wise aggregated Standardised Precipitation-Evapotranspiration Index (SPEI). The analysis was done separately for the juvenile and mature phases of growth. Provenances 1064 (Jefferson) and 1080 (Yelm) exhibited larger annual radial increments than provenances 1028 (Merrit) and 1089 (Cathlamet). The two provenances with the highest annual radial increment in the juvenile phase did not exhibit the same trend in the adult phase. In all provenances, RW, and consequently EWW and LWW, were wider in the juvenile than in adult phase. The share of latewood was in all cases higher in juvenile wood than in mature wood. All four provenances had similar wood densities in both analyzed growth phases. Our analysis showed that when selecting the most promising provenance for planting, possible changes in relative growth rate from the juvenile to adult phase need to be considered.
Ključne besede: Pseudotsuga menziesii, SPEI, juvenile phase, adult phase, latewood share, resistance drilling
Objavljeno v DiRROS: 21.11.2022; Ogledov: 87; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Prva licitacija vrednejše hlodovine iz gozdov v lasti RS
Peter Prislan, Luka Krajnc, Božidar Lovro Birkić, 2021, strokovni članek

Ključne besede: Slovenija, cene lesa, hlodovina, licitacija, dražba
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2022; Ogledov: 97; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (3,92 MB)

6.
7.
Ocenjevanje kakovosti stoječih dreves
Luka Krajnc, 2022, strokovni članek

Povzetek: Spremljanje kakovosti lesa se začne v gozdu, saj je poznavanje trenutnega stanja eden izmed ključnih dejavnikov pri usmerjanju nadaljnjega razvoja gozda v smer večje kakovosti lesne surovine. Usmerjanje razvoja gozdov v smer večje kakovosti in s tem večje dodane vrednosti lesu pa za začetek terja merljivost kakovosti. Brez tega je presoja morebitnih ukrepov v sestoju skoraj nemogoča ali vsaj zelo otežena. Trenutno uporabljena metodologija za ocenjevanje kakovosti stoječih dreves na stalnih vzorčnih ploskvah Zavoda za gozdove Slovenije temelji na neveljavnih žagarskih standardih in bi jo bilo treba posodobiti za splošno uporabo v gozdarstvu. V prispevku je na kratko opisana obstoječa metodologija, predstavljen je pregled obstoječih metodologij ocenjevanja kakovosti stoječih dreves različnih držav in predlagana nova metodologija za ocenjevanje kakovosti dreves. Osnovni cilj opisanega dela je bil razvoj metodologije, s katero bi lahko objektivno primerjali kakovost debel med različnimi sestoji in bi omogočala sortiranje prostornine dreves v potencialne gozdnolesne sortimente (t.i. »sortimentacija«). Uporaba predlagane lestvice kakovosti za opis kakovosti stoječih dreves je lahko eden izmed pripomočkov pri odločanju kam, koliko časa ali sredstev vložiti v gozdnogojitveno ukrepanje v posameznem sestoju.
Ključne besede: kakovost stoječih dreves, kvaliteta debla, gozdnolesni sortimenti, sortimentacija stoječega drevesa
Objavljeno v DiRROS: 17.10.2022; Ogledov: 169; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (734,44 KB)

8.
9.
10.
Določanje prostornine dreves s krivuljami za opis oblike debla (KOOD)
Luka Krajnc, Gal Kušar, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Krivulje za opis oblike debla (KOOD) (ang. t.i. »taper functions«) zvezno opisujejo odnos med višino drevesa in premerom debla na ravni posameznega drevesa, od tal do vrha drevesa. Z njihovo uporabo lahko na katerikoli višini od tal (ali od vrha drevesa) določimo premer debla in tako lahko npr. pri izračunih prostornine drevesa ali sortimentov izberemo poljuben zgornji najmanjši premer, izračunamo srednje premere posameznih sortimentov ali izračunamo prostornino posameznih poljubno izbranih delov debla. Kar potrebujemo za izračun prostornin kot vhodni podatek, je drevesna vrsta, prsni premer ter višina (izmerjena ali izračunana iz višinske krivulje) ter KOOD. Na primeru smreke predstaviva prednosti in omejitve omenjenih krivulj ter narediva primerjavo izdelane slovenske KOOD za smreko in obstoječih nemških KOOD. Rezultati določanja prostornine dreves po obeh KOOD so primerljivi. S pomočjo sekcijskih meritev premerov, bodisi ročnih ali optičnih, lahko tuje KOOD lokalno prilagodimo za slovenske razmere. Z uporabo KOOD izboljšamo zanesljivost določanja prostornine dreves in omogočimo nove preračune prostornin potencialnih sortimentov
Ključne besede: taper krivulje, krivulje za opis oblike debla, KOOD, izračun prostornine drevesa, smreka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2022; Ogledov: 296; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (285,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.48 sek.
Na vrh