1. Cannabinoids and triple-negative breast cancer treatmentLuka Dobovišek, Simona Borštnar, Nataša Debeljak, Simona Kranjc Brezar, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Triple-negative breast cancer (TNBC) accounts for about 10-20% of all breast cancer cases and is associated with an unfavorable prognosis. Until recently, treatment options for TNBC were limited to chemotherapy. A new successful systemic treatment is immunotherapy with immune checkpoint inhibitors, but new tumor-specific biomarkers are needed to improve patient outcomes. Cannabinoids show antitumor activity in most preclinical studies in TNBC models and do not appear to have adverse effects on chemotherapy. Clinical data are needed to evaluate efficacy and safety in humans. Importantly, the endocannabinoid system is linked to the immune system and immunosuppression. Therefore, cannabinoid receptors could be a potential biomarker for immune checkpoint inhibitor therapy or a novel mechanism to reverse resistance to immunotherapy. In this article, we provide an overview of the currently available information on how cannabinoids may influence standard therapy in TNBC.
Ključne besede: triple-negative breast cancer, breast cancer, cancer treatment, cannabinoids
Objavljeno v DiRROS: 18.09.2024; Ogledov: 555; Prenosov: 251
 Celotno besedilo (1,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Zdravljenje razsejanega, trojno negativnega raka dojk z atezolizumabom in nab-paklitakselom : podatki iz realnega svetaDimitar Stefanovski, Luka Dobovišek, Tanja Ovčariček, Gorana Gašljević, Simona Borštnar, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 1156; Prenosov: 268
Celotno besedilo (46,84 KB) |
4. Endokrinološki zapleti sistemskega zdravljenja rakaLuka Dobovišek, Simona Borštnar, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Med sistemskim onkološkim zdravljenjem se lahko pojavijo endokrinološki zapleti. Različna onkološka zdravila lahko vplivajo na delovanje ščitnice, nadledvičnice, hipofize in gonad. Neželen učinek na ščitnico se lahko kaže kot hipotiroza, hipertiroza ali kot patološke laboratorijske vrednosti ščitničnih testov brez motenj v delovanju ščitnice. Osnovno zdravljenje hipotiroze je nadomeščanje ščitničnih hormonov. Glukokortikoidi in imunoterapija lahko povzročijo motnje v delovanju nadledvične žleze oz. adrenalno insuficienco. Diagnozo potrdimo z ACTH testom, hidrokortizon pa je osnovno zdravljenje. Ob imunoterapiji lahko pride do avtoimunega hipofizitisa in posledičnega hipopituitarizma. Diagnozo postavimo na podlagi nizke ravni hormonov, ki jih proizvaja hipofiza, in potrdimo z magnetno resonančno preiskavo. Terapija hipofizitisa je odvisna od jakosti simptomov, osnovo zdravljenja predstavljajo glukokortikoidi. Vpliv sistemskega zdravljenja na spolne žleze je odvisen od vrste prejetih zdravil, skupnega odmerka citostatikov in starosti. Pri moških prihaja v poštev kriokonzervacija sperme. Metode za ohranjanje plodne sposobnosti pri ženskah vključujejo shranjevanje zarodkov, shranjevanje jajčnih celic in shranjevanje ter presaditev tkiva jajčnika.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 980; Prenosov: 238
Celotno besedilo (163,39 KB) |
