Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Kristijana Hertl) .

11 - 20 / 59
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
11.
Mamografski videz normalne dojke
Kristijana Hertl, Miljeva Rener, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Mamografski videz normalne dojke je pri vsaki ženski različen, čeprav imajo nekatere normalne anatomske strukture na mamogramu svojo značilno podobo. Na količino žleznega, vezivnega tkiva in maščobe ter na razmerje med njimi vplivaveč dejavnikov, na primer: starost ženske, menstrualni ciklus, nosečnost, hormonska substitucija.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 188; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

12.
Klinična presoja kakovosti mamogramov
Miljeva Rener, Kristijana Hertl, Franc Guna, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Kakovosten mamogram prikaže kar največ tkiva dojke, je primerno eksponiran, kontrasten, ni neoster, je brez artefaktov in je narejen s sprejemljivo ekspozicijsko dozo. Končni videz mamograma je skupek raznih dejavnikov, od katerih so najpomembnejši sodobna mamografska naprava z optimalno naravnano fotocelico in s sodobnim priborom; posebna pozornost velja postopku razvijanja. Dobro usposobljeno, posebej za to delo izobraženo osebje mora nenehno vzdrževati visoko kakovost, to pa pripomore k čim manjšemu številu zgrešenih in zapoznelih diagnoz.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 138; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (810,89 KB)

13.
Intervencijski posegi v dojki
Tomaž Vargazon, Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Pregledni članek o intervencijskih posegih v dojkah opisuje potek, indikacijein kontraindikacije pri različnih posegih v dojkah, ki jih opravljamo na Onkološkem Inštitutu v Ljubljani. Praviloma tako pri nas kot tudi v drugih ustanovah v svetu opravlja intervencijske posege izključno radiolog. Tako je mamolog osrednja in ključna osebnost multidisciplinarne mamološke strokovne skupine, v kateri so še izkušen klinik, patolog, citolog in kirurg.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 160; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (273,24 KB)

14.
Diagnostika difuznih procesov v dojki: problem goste dojke
Maksimiljan Kadivec, Kristijana Hertl, Tomaž Vargazon, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: S problemom goste dojke se pogosto srečujemo pri mamografski diagnostiki dojk.Čeprav sta se mamografska oprema in tehnika v zadnjem času izboljšala, jemamografsko gosta dojka še vedno diagnostični problem. Še vedno obstaja velik delež spregledanih karcinomov pri mamografsko gostih dojkah. Zato pri odkrivanju raka na dojki uporabljamo nove metode kot sta ultrazvok in magnetnaresonanca ter radiozotopske metode.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 198; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (279,20 KB)

15.
Okrogle lezije v dojki
Tomaž Vargazon, Maksimiljan Kadivec, Kristijana Hertl, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek obravnava značilnosti okroglih, gladkorobnih lezij v dojkah in diferencialno diagnostiko le-teh. Avtor preglednega članka skuša prikazati mesto radiologa in pomen radiološke diagnostike, ultrazvoka in intervencijskihposegov v dojki. Pri nekaterih okroglih lezijah mamografija zadošča za dokončno diagnozo. Večino okroglih lezij v dojkah, vidnih na standardnih mamogramih, pa je potrebno dodatno diagnostično obdelati, redkokdaj pa se odločimo za kirurško biopsijo ostrorobnega okroglega tumorja.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 179; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (230,72 KB)

16.
Analiza mamograma
Kristijana Hertl, Tomaž Vargazon, Maksimiljan Kadivec, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Mamografija je rengentsko slikanje dojk. Pomembno vlogo ima predvsem pri odkrivanju majhnih in klinično še netipljivih tumorjev. Videz malih karcinomovje večkrat neznačilen, navzoči so indirektni znaki malignosti, ki jih je mogoče pri površnem, nesistematskem pregledu in tehnično slabem mamogramu zlahka spregledati. Pri tem je pomembno poznavanje normalnega videzadojke, saj le tako opazimo sumljiva razlikovanja.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 136; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (194,90 KB)

17.
Pregled slikovnih diagnostičnih metod pri boleznih dojk
Maksimiljan Kadivec, Tomaž Vargazon, Kristijana Hertl, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Zgodnja diagnostika raka na dojkah je zelo pomembna za prognozo bolezni. Zato z različnimi diagnostičnimi metodami skušamo čimprej odkriti raka na dijki. Temetode so klasična mamografija, kseromamografija, digitalna mamografija, slikanje dojk z magnetno resonanco, ultrazvok dojk, Dopplerski ultrazvok dojk,računalniška tomografija dojk, digitalna subtrakcijska angiografija dojk,termografija dojk, nuklearno medicinske diagnostične metode dojk, v razvoju je optična mamografija (CT laser mamography, presvetlitvena mamografija)
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 175; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (330,10 KB)

18.
Rentgenska anatomija normalne dojke
Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, Tomaž Vargazon, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Mamografski videz normalne dojke je pri vsaki ženski različen. Na količino žleznega, vezivnega tkiva in maščobe ter na razmerje med njimi, vpliva več dejavnikov, na primer: starost ženske, menstrualni ciklus, nosečnost, hormonska substitucija. V rodnem obdobju so pogoste benigne spremembe, ki jih je mogoče opredeliti le histološko. Mamografsko se kažejo največkrat kot povečana gostota tkiva in lahko predstavljajo diferencialno-diagnostičen problem.
Objavljeno v DiRROS: 22.11.2023; Ogledov: 181; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (235,85 KB)

19.
20.
Odlično zadovoljstvo žensk s programom DORA : rezultati anonimne ankete
Mateja Kurir-Borovčić, Katja Jarm, Miloš Vrhovec, Veronika Kutnar, Lucija Kolar, Katarina Torkar, Vesna Škrbec, Cveto Šval, Kristijana Hertl, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci

Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 333; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (47,70 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh