1. Duhovnost v zdravstveni negi v Sloveniji : pregled literatureKlelija Štrancar, Andreja Mihelič Zajec, 2019, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Duhovnost v zdravstveni negi v svetu temelji na raziskavah, ki so podlaga za praktično delo medicinskih sester. Namen raziskave je bil ugotoviti število objavljene znanstvene literature na temo duhovnosti v zdravstveni negi v slovenskem prostoru in jo proučiti glede na raziskovalni pristop in vsebinsko tematiko. Metode: Uporabljen je bil pregled znanstvene literature, objavljene od 2005 do 2017 v podatkovni bazi COBIB.SI. Iskanje je potekalo s ključnimi besedami: "duhovnost", "duhovna oskrba", "celostni pristop", "zdravstvena nega", "paliativna oskrba", "žalovanje", "umiranje", "duhovno zdravje". Uporabljena je bila metoda analize vsebine. Rezultati: Izmed 367 identificiranih objav je bilo v končno analizo vključenih 11 znanstvenih del. Z metodo analize vsebine so bile identificirane tri kategorije: (1) razumevanje pojma duhovnosti in duhovne oskrbe ter pripisovanje njunega pomena za paciente; (2) zaznavanje duhovnih potreb pacientov in izvajanje prakse duhovne oskrbe; (3) predstavitev potencialov eksistencialno-fenomenološkega pristopa, ki poglabljajo samorazumevanje spremljevalca pri spremljanju in duhovni podpori pacientov in njihovih svojcev. Diskusija in zaključek: Zanimanje za obravnavano temo je v domačem prostoru prisotno. V znanstvenih objavah je duhovnost najpogosteje obravnavana na področju paliativne oskrbe in umiranja. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri zaznavanju in opozarjanju na duhovne potrebe pacientov ter nudenju podpore.
Ključne besede: duhovna oskrba, religija, duhovne potrebe, medicinske sestre
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 164; Prenosov: 66
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Ljudje v bližini smrti : kvalitativna raziskavaMajda Pahor, Klelija Štrancar, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: Veliki življenjski prehodi, kot je umiranje in smrt, so relativno nov predmet raziskovanja in v slovenskem prostoru skorajda še ne tematiziran. Skozi raziskovanje se lahko sliši glas ranljivih družbenih skupin - umirajočihin njihovih svojcev. Metode: V okviru širše kvalitativne raziskave o paliativni oskrbi v Sloveniji so bili opravljeni tudi intervjuji z umirajočimi in njihovimi svojci. V članku avtorici analizirata transkripte intervjujev s pomočjo principov utemeljene teorije. Rezultati: Raziskava omogoča pridobitev glasu umirajočih in njihovih svojcev. Analiza izjav obojih kaže na večplastnost procesa umiranja in žalovanja. Najbolj v ospredju je doživljanje telesa v zvezi s spremenjeno telesno podobo in bolečino. Psihično doživljanje opišejo kategorije tesnoba, utrujenost in naveličanost, vpozitivnem smislu pa refleksija življenja. Večina bolnikov ne omenja bližnje smrti, pri nekaterih je to zanikanje izrazito. Rezultati, ki se nanašajo na doživljanje socialnega okolja, so razporejeni na treh ravneh: najbližji, ki sohkrati opora in vir skrbi, širše socialno okolje, kjer čutijo stigmo zaradi bolezni, ter bolnišnično okolje, ki je dvojno - je vir pomoči in tolažbe, a tudi vir trpljenja. Analiza intervjujev s svojci je identificirala dve glavni kategoriji: doživljanje zdravstvene oskrbe in doživljanje sebe. Razprava: Umirajoči in njihovi svojci so ranljiva skupina, za katero je potrebno razviti novejše integrirane oblike skrbi na vseh ravneh zdravstvenega varstva.
Ključne besede: umirajoči, svojci umirajočih, paliativna oskrba, kvalitativna raziskava
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 146; Prenosov: 0 |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
