1. |
2. Zdrava izbira - organizirana presejanja za raka v SlovenijiKatja Jarm, Dominika Novak-Mlakar, Urška Ivanuš, Tatjana Kofol-Bric, Ana Šinkovec, Mojca Florjančič, Kaja Batista, 2021, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: presejalni programi, preventivni programi, onkologija, javno zdravje
Objavljeno v DiRROS: 17.12.2021; Ogledov: 436; Prenosov: 155
 Celotno besedilo (1,03 MB) |
3. Zasnova, delovanje in izzivi presejalnega programa DoraKristijana Hertl, Mateja Kurir-Borovčić, Katja Jarm, Veronika Kutnar, Maksimiljan Kadivec, 2020, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: onkologija, presejalni programi, rak dojke, obvladovanje raka
Objavljeno v DiRROS: 08.04.2021; Ogledov: 583; Prenosov: 201
Celotno besedilo (63,86 KB) |
4. |
5. |
6. Deset let Državnega presejalnega programa za raka dojk DoraKatja Jarm, Kristijana Hertl, Mateja Krajc, Cveto Šval, Veronika Kutnar, Mateja Kurir-Borovčić, Maja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, Maksimiljan Kadivec, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Priporočila za vzpostavitev presejalnih programov za raka dojk je leta 2003 izdala Evropska komisija in države članice Evropske unije pozvala, da jih vzpostavijo do leta 2008. V Sloveniji od leta 2008 deluje Državni program za raka dojk DORA, ki je konec leta 2017 vključeval vse slovenske ženske iz
ciljne skupine. Ženske v starosti od 50 do 69 let so vsaki dve leti pisno vabljene na presejalni pregled z mamografijo, ki omogoča odkritje še netipnih sprememb v dojki. Ob sumljivih spremembah na mamografiji so povabljene na nadaljnjo obravnavo, če je odkrit rak dojke, pa tudi na zdravljenje. Od leta 2018 v okviru programa deluje 21 mamografov v 16 stacionarnih in 3 mobilnih presejalnih
enotah, kjer se opravljajo presejalne mamografije, in 2 presejalno- diagnostična centra za nadaljnjo obravnavo žensk in zdravljenje raka, odkritega v presejanju. Program DORA deluje v skladu z visokimi standardi Evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti presejanja za raka dojk in zagotavlja enako obravnavo za vse udeleženke v katerikoli presejalni enoti v Sloveniji. Cilj presejalnega programa je ob vsaj 70-odstotni udeležbi žensk doseči znižanje umrljivosti za rakom dojk v ciljni populaciji za 25–30 %. Letno merjeni kazalniki kakovosti programa kažejo, da je program učinkovit in vodi k omenjenemu cilju. Značilnosti slovenskega organiziranega programa so: centraliziran populacijski program, vabljenje žensk z vnaprej določenim terminom slikanja, dvojno odčitavanje, konsenz konferenca, nadaljnja obravnava je del presejalnega postopka, multidisciplinarni sestanki, presejalni register z enotno aplikacijo za vnašanje vseh presejalnih korakov, od vabila do mamografij in nadaljnje obravnave, nadzor kakovosti dela radioloških inženirjev in radiologov, stalen strokovni nadzor nad izvajalci programa in letno merjenje kazalnikov kakovosti programa.
Ključne besede: presejalni programi, rak dojk, presejalni register
Objavljeno v DiRROS: 18.03.2021; Ogledov: 895; Prenosov: 268
Celotno besedilo (322,91 KB) |
7. |
8. |
9. Program Dora v letu 2018Katja Jarm, Cveto Šval, Mateja Krajc, Mateja Kurir-Borovčić, Maksimiljan Kadivec, Kristijana Hertl, Janez Žgajnar, Vesna Škrbec Murn, 2018, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: rak dojke, presejalni programi, presejalni testi
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2020; Ogledov: 1314; Prenosov: 390
Celotno besedilo (1,09 MB) |
10. |
