101. Primerjava naravne in umetne obnove po vetrolomih iz leta 2008Gal Fidej, Andrej Rozman, Jurij Diaci, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Primerjali smo uspeh naravne in umetne obnove po treh vetrolomih v letu 2008. Na vsakem izmed raziskovalnih območij (Črnivec, Trnovski gozd, Bohor) smo leta 2012 zakoličili in analizirali ploskve z naravno in umetno obnovo ter jih ponovno premerili leta 2014. Znotraj ploskev smo zakoličili manjše vegetacijske ploskvice, na katerih smo popisali zeliščno plast in gostote mladja. Povprečna gostota samoniklega naravnega mladja šest let po ujmi je znašala 14.000 osebkov na hektar. Samoniklo mladje je bilo prostorsko neenakomerno porazdeljeno, kar nakazuje razlike med mikrorastišči. Ugotovili smo slabši uspeh obnove na južnih pobočjih, mestih, ki so bolj oddaljena od semenskih dreves in gozdnega roba, mikrorastiščih brez motenj oz. posebnosti in na večjih nadmorskih višinah. Na takih rastiščih je saditev smiselna in upravičena. Gostote naravnega samoniklega mladja so bile v pozitivni povezavi, preživetje naravnega dominantnega mladja in sadik pa v negativni s pokrovnostjo zeliščne plasti, prav tako je na preživetje negativno vplivalo objedanje. Višina osebka je bila najbolj značilen dejavnik za napovedovanje preživetja. Stopnja preživetja sadik in dominantnega mladja smreke je bila visoka, medtem ko sta sencozdržni bukev in jelka imeli višjo stopnjo mortalitete. Raziskava potrjuje velik potencial samoniklega naravnega mladja na območjih saditev, ki ga lahko z gojitvenimi deli zaviramo. Navedene so gozdnogojitvene usmeritve za ravnanje po vetrolomih.
Ključne besede: ujma, vetrolom, obnova gozda, naravna obnova, umetna obnova, saditev
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2017; Ogledov: 3470; Prenosov: 765
 Celotno besedilo (872,59 KB) |
102. Razvojna dogajanja v gozdnem rezervatu Mozirska Požganija v četrtem desetletju po požaruJurij Diaci, 1994, izvirni znanstveni članek Povzetek: Delo obravnava sukcesijski razvoj gozda v gozdnem rezervatu Mozirska požganija. Na podlagi analize gozda v letu 1988 in primerjave z raziskavami v preteklih štiridesitih letih podaja smeri in hitrosti sukcesijskih sprememb vegetacije. Razvojni procesi so zaradi pionirskega značaja mladega gozda hitri in pestri. Malopovršinska prepletenost različnih sukcesijskih stadijev daje gozdu heterogen videz. Raznovrstnost razvojnih procesov in strukture gozda pomenita poskus narave ohraniti in razvijati življenje v ekstremnih razmerah, ki vladajo na požganiji
Ključne besede: gozdni požari, gozd, vegetacija, drevesne vrste, sukcesijski razvoj vegetacije, pionirske drevesne vrste, spremljanje razvoja gozdov s fotografijo, gozdni rezervati
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4432; Prenosov: 1848
Celotno besedilo (2,69 MB) |
103. Spreminjanje naravne gozdne vegetacije ob višinskem gradientu Veže - Dleskovške planote v Savinjskih AlpahJurij Diaci, 1994, izvirni znanstveni članek Povzetek: Delo obravnava postopne spremembe vegetacije in strukture sestojev ob gradientu nadmorskih višin na Dleskovškovi planoti v Savinjskih Alpah. S klasifikacijo in ordinacijo so identificirane in analizirane značilne skupine gozdov, ki so se razvile ob gradientu nadmorskih višin. Analiza izpostavlja dopolnjevanje obeh tehnik in njune pomanjklivosti, kadar jih uporabljamo neodvisno in samostojno. Kombinirana uporaba obeh tehnik se je izkazala kot primerno orodje za razpoznavanje in analizo notranje strukture vegetacije naravnih gozdov. Ugotovljena je tudi odvisnost med pritalno vegetacijo ter strukturo in priraščanjem sestojev. Oblikovane so hipoteze o jakosti antropogenega vpliva, znižanju gornje gozdne meje in večji vlogi listavcev v nekdanjih visokogorskih pragozdovih.
Ključne besede: naravni gozd, ordinacija in klasifikacija gozdne vegetacije, predalpski jelov-bukov gozd, visokogorski bukov gozd, sekundarni gozd macesna in smreke, znižanje gornje gozdne meje, Savinjske Alpe
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4405; Prenosov: 1867
Celotno besedilo (1,83 MB) |
104. Bukovina - povezave med kakovostjo dreves, hlodovine in žaganega lesaJurij Marenče, Dominika Gornik Bučar, Bogdan Šega, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo preučevali količinsko-kakovostni izkoristek bukovine od stoječega drevesa do žaganega lesa. Zanimala nas je ocena kakovosti posameznih dreves in njen vpliv na kakovostne razrede proizvodov iz tega lesa. Pri razvrščanju stoječih dreves smo upoštevali aktualno 5-stopenjsko lestvico ocenjevanja kakovosti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Pri ocenjevanju gozdnih sortimentov smo uporabljali standard SIST EN 1316-1:2013, pri ocenjevanju žaganega lesa pa pravila Evropskega združenja žagarske industrije (EOS). Na vzorcu ocenjenih in nato posekanih dreves smo ugotavljali povezave med kakovostjo dreves, iz njih izdelanih sortimentov okroglega lesa in kakovostjo končnih žagarskih izdelkov. V vzorec so bila enakovredno zajeta drevesa vseh petih kakovostnih stopenj. Pri izdelavi gozdnih sortimentov smo dobili največ hlodov B-kakovosti (51 %) in največ žaganega lesa EOS-C-kakovosti (52 %). Iz bukovih dreves odlične kakovosti smo dobili 35 % najkakovostnejših sortimentov in iz teh sortimentov 8 % najkakovostnejšega žaganega lesa. Odločilni kriterij razvrščanja po kakovosti so pri sortimentih okroglega lesa slepice in pri žaganem lesu mrtve in trhle grče.
Ključne besede: listavci, bukev, kakovost, napake lesa, žagan les
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5050; Prenosov: 2624
Celotno besedilo (1,74 MB) |
105. Presoja varovalnega učinka gozda pred snežnimi plazovi : primer ruske ceste pod VršičemAndrej Rozman, Jurij Diaci, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Cesto na Vršič ogrožajo snežni plazovi, gozdovi nad njo pa opravljajo zaščitno in varovalno funkcijo pred njimi. Analizirali smo potencialno ogroženost dela ceste in gozda nad njo, opravili presojo zaščitne funkcije gozda pred snežnimi plazovi ter določili smernice in ukrepe za nadaljnji razvoj gozda in krepitev njegovega varovalnega učinka. Na objekt raziskave smo postavili mrežo 21 raziskovalnih ploskev. Po modificirani metodi NaiS (Frehner in sod., 2005) smo izločili in opisali sestoje ter primerjali njihovo dejansko stanje s ciljnim, ki zagotavlja zaščito pred snežnimi plazovi. Glede na naklon in pokritost z gozdom smo naredili karto, ki kaže najbolj ogrožena območja pred snežnimi plazovi. Ugotovili smo, da noben sestoj ne zagotavlja popolne in trajne zaščitne funkcije. Največji problem sta pomlajevanje in zagotavljanje raznomerne strukture sestojev. Najpomembnejše smernice za nadaljnji razvoj gozda so pospeševanje raznomerne in raznodobne strukture, zagotavljanje pomladka, vzgoja čim večjega števila nosilcev stabilnosti ter zagotavljanje dobre vitalnosti in zadostne gostote dreves.
Ključne besede: varovalni gozdovi, varovalna funkcija gozdov, zaščitna funkcija gozdov, snežni plazovi, upravljanje varovalnih gozdov, smernice za upravljanje z gozdovi, gojenje varovalnih gozdov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4704; Prenosov: 2245
Celotno besedilo (2,54 MB) |
106. Sobivanje jelke in bukve v Dinaridih : usmeritve za ohranitveno gospodarjenje z jelkoJurij Diaci, Dušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, 2010, pregledni znanstveni članek Povzetek: Drevesna sestava jelovo-bukovih gozdov se v prostoru in času spreminja. Nanjo vplivajo številni naravni in antropogeni dejavniki, ki delujejo neposredno ali posredno. Oblikovanje usmeritev za gojenje gozdov zato zahteva dobro poznavanje delovanja lokalnih ekoloških, zgodovinskih, gospodarskih in splošnih okoljskih dejavnikov. V prispevku prikazujemo sintezo štirih skupin raziskav, ki smo jih izpeljali v dinarskih jelovo-bukovih gozdovih v zadnjem desetletju in obravnavajo: 1) ekologijo pomlajevanja v manjših in srednjih vrzelih, 2) odziv sestojev v pragozdu Perućica na motnje srednjih jakosti (vetrolomi), 3) dolgoročne spremembe v vrstni sestavi pragozdov v jugovzhodni Evropi, in 4) odvisnost pomlajevanja v gospodarskih gozdovih od gozdnogojitvenega sistema. Namen prispevka je prikazati vlogo jelke v razvoju jelovo-bukovega gozda ter poudariti procese, ki vodijo v njeno sobivanje ali izločanje. Raziskave ekologije pomlajevanja nakazujejo, da je jelka uspešnejša na posebnih mikrorastiščih (hladnejše in vlažnejše razmere, odmrla drevesa, večja skalovitost, nižji pH tal, skromne svetlobe razmere). Na vetrolomnih površinah srednjih jakosti prevlada bukev, jelka pa se nasemeni kasneje v strnjena bukova mladovja. Naše raziskave niso potrdile hipoteze o lažjem uveljavljanju jelke v večjih sestojnih vrzelih gospodarskih gozdov. Spremembe vrstne sestave pragozdov v Sloveniji in jugovzhodni Evropi nakazujejo nazadovanje jelke v zadnjih petdesetih letih, kar je posledica več skupin vzrokov, še posebej zračnega onesnaženja in objedanja po divjadi. V Sloveniji je zmanjševanje deleža jelke v Dinaridih izrazito hitro. Primerjave z jugovzhodno Evropo kažejo, da so sicer raznovrstne strategije uveljavljanja jelke v Sloveniji neuspešne zaradi visokih gostot velikih rastlinojedih parkljarjev.
Ključne besede: jelka, Abies alba, bukev, Fagus sylvatica L., sobivanje, medsebojno nadomeščanje, objedanje mladja, propadanje gozdov, gojenje gozdov, Dinaridi, Dinarsko gorstvo
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4550; Prenosov: 1985
Celotno besedilo (576,79 KB) |
107. Bucking of conifers using the woody H60 processor on the Syncrofalke 3 T cable yarder in Alpine foothillsJurij Marenče, Jernej Vadnjal, Boštjan Košir, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: The paper investigates mechanized bucking of conifers with a processor mounted on a cable crane system in the mountain conditions of the Alpine foothills. It analyses the measurement accuracy of various log types and explains its effect on the market price of these products. In the studied area, trees were felled by chain saw and the full-tree method was used to skid the felled trees to the cable yarder site using the Syncrofalke cable crane with a mounted Woody H 60 processor head. Further wood processing operations were carried out at the yarder site. Length measurement accuracy was illustrated through the frequency distribution and the modus of various lengths. The share of logs within a 5 cm interval - modus - (the best five) was 54.3%. The difference between the nominal log length and the minimum required length resulted in a loss of 4.38% of the total log value. Further more, it was established that the first quarter of the stem actually contained 64% of the total stem value. This means that the first cross-cut was responsible for nearly 50% of the total loss and the second crosscut pushed the figure to 80%. The present research only considered the losses incurred either by positive or negative cross-cut allowance or by insufficiently accurate length measurement of a certain log type.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4072; Prenosov: 1843
Celotno besedilo (881,95 KB) |
108. Zgradba in razvoj pragozdov in ohranjenih bukovih gozdov v EvropiTihomir Rugani, Thomas Andrew Nagel, Dušan Roženbergar, Dejan Firm, Jurij Diaci, 2008, pregledni znanstveni članek Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica L., pragozdovi, gozdni rezervati, struktura gozdov, dinamika gozdov, režimi motenj, gojenje gozdov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4633; Prenosov: 1910
Celotno besedilo (701,23 KB) |
109. Assessing maximum loads when skidding wood uphill with tractorsBoštjan Košir, Jurij Marenče, 2008, izvirni znanstveni članek Povzetek: The results of measuring maximum loads on different slopes when skidding uphill with WOO DY 110 cable skidder and adapted 4WD agricultural tractor AGT 835 are described in the article. Both tractors are very different and were chosen for the purpose of finding the limits of uphill skidding. Besides the slope, the pre-designated loads of different sizes and log orientation (butt-end or top-end forward) have been main variables. The trial was conducted on two concave shaped test skid trails in the forest. On the lower altitudes, the skid trails had small inclination, which slowly increased to 42% on the track where WOODY 110 was tested, and 27% where AGT 835 was measured. First the loads were skidded uphill with butt-end and then with top-end forward. The purpose was to choose too heavy loads, as we wished to stop tractors due to overload, but on different slopes. The proper load formation (butt-end forward if possible) in uphill skidding is most important on steeper skid trails. The dependency between maximum load and slope is linear. The calculated theoretical maximum load on horizontal surface enables us to make similar assessment for any other tractor weighing between 2 and 7 tons. For this purpose, John Deere 6220 and LIMB 80 LUXS adapted agricultural tractors for forest use were chosen and compared. The ratio between the tractor load on different slopes and tractor weight was calculated for all four tractors included in our comparison. Apart from the weight, tractor's engine torque (power) has the decisive influence on the load size. Maximum loads on different slope categories were calculated according to different engine powers.
Ključne besede: tractor, skidding wood, maximum slope, maximum load
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4288; Prenosov: 1804
Celotno besedilo (1,19 MB) |
110. Technical parameters dynamics of WOODY 110 cable skidder within the range of stopping due to overload in uphill wood skiddingJurij Marenče, Boštjan Košir, 2008, izvirni znanstveni članek Povzetek: The article deals with uphill wood skidding with WOODY 110 skidder and the changes taking place in technical parameters: slip, torque, tractive forces, and weight distribution of a loaded tractor in the last three meters of skidding, which is defined as a range of stopping due to overload. The test was performed on a concave skid trail, where tractor loaded with 8 meter long fir logs stopped at the 32% incline. It stopped somewhat later when skidding with butt-end forward in comparison to skidding with top-end forward. The loadweight with butt-end forward was 31.69 kN, whereas with top-end forward itweighed 33.53 kN. The measured speeds showed minute changes until the last meter, but decreased swiftly after stopping. Regarding some technical parameters, there were almost no changes at the end of stopping, two exceptions being the slip, which increased in the range of stopping, and the forward torque, which decreased in this range. The results showed that the hydrostatic transmission was efficient, considering that in a relatively well-controlled slip (the slip values increase only in the last three meters, which approximately equals the half of tractor's length) there was less grounddamage.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4128; Prenosov: 1818
Celotno besedilo (948,58 KB) |
