91. |
92. |
93. Rezultati dela Ambulante za bolezni dojk pri Splošni bolnišnici TrbovljeJurij Us, J. Čuk, Miro Jurca, Ana Pogačnik, Mili Lomšek, Cvetka Skušek-Fakin, Marko Mlinarič, J. Kežar, Jelka Markovič Grahek, 2006, strokovni članek Povzetek: V članku avtorji prikazujejo rezultate dela Ambulante za bolezni dojk pri ginekološko-porodniškem oddelku Splošne bolnišnice Trbovlje. V devetih letih dela ambulante za bolezni dojk so opravili več kot 10.000 pregledov. Na dodatne preglede so napotili 171 pregledanih žensk. Pri 78 (47 %) napotenih ženskah je bil potrjen rak dojke. Pri 15 (19,2 %) je bil rak dojke v začetnem, neinvazivnem stadiju, pri 63 (80,7 %) pa v invazivnem stadiju bolezni. Pri 24 (30,7 %) so bile metastaze že v regionalnih bezgavkah, pri 48 (61,54 %) bolnicah pa takih metastaz niso ugotovili. Za 5 (6,4 %) bolnic ni podatkov, ugotovili so en primer vnetnega raka. Ugotavljajo 9 intervalnih rakov, kar je 0,09 % od vseh pregledanih žensk oz. 11,3 % ugotovljenih rakov. Ugotavljajo, da je v prikazanem vzorcu rak dojke zelo pogost že pred 50. letom starosti; 28,2 % primerov je bilo v starostni skupini 30–49 let, v skupini 50–69 let pa 47,4 % vseh za rakom na dojki obolelih žensk. To pomeni, da je v starostni skupini 30–69 let za rakom dojke zbolelo 75,6 % vseh obolelih. Ugotavljajo tudi pomanjkljivo povezavo med družinskimi zdravniki, Onkološkim inštitutom in ambulanto za bolezni dojk.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2947; Prenosov: 680
 Celotno besedilo (90,82 KB) |
94. |
95. Samo ozdravljenje ni dovoljOlga Blatnik, Jurij Miloš Borovšak, Berta Jereb, 2012, strokovni članek Povzetek: Z izboljšanjem zdravljenja malignomov pri otrocih se je izboljšalo njihovo preživetje, vendar se po ozdravitvi sčasoma lahko razvijejo škodljive pozne posledice zdravljenja. Te spremembe, ki so pogosto asimptomatske, lahko pravočasno odkrijemo le, če bolnike redno spremljamo tudi po končanem zdravljenju. V prispevku predstavljamo primer bolnika, ki je bil v otroštvu obsevan in zdravljen s kemoterapijo, umrl pa je mlad z znaki srčne okvare, h kateri je verjetno prispevalo onkološko zdravljenje. Spremembe na srcu je pokazala šele obdukcija.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2817; Prenosov: 733
Celotno besedilo (615,60 KB) |
96. Problematika voženj z motornimi vozili v naravnem okolju na primeru PohorjaPeter Zajc, Jernej Berzelak, Jurij Gulič, Sebastjan Štruc, Ljudmila Medved, Branko Gradišnik, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Sloveniji je vožnja z vozili na motorni ali drug lasten pogon v naravnem okolju prepovedana. Kljub temu poteka vožnja z enduro oz. motokros motorji, štirikolesniki in motornimi sanmi. Inšpektorat RS za okolje in prostor v poročilih za leti 2015 in 2016 ugotavlja, da kljub spremembi Zakona o ohranjanju narave v letu 2014 težava nadzora voženj z motornimi vozili v naravnem okolju ni rešena. Nadzorni organi se soočajo s težavo izvedbe samega prekrškovnega postopka, ker kršiteljev ni mogoče ustaviti ali prepoznati. V okviru projekta SUPORT % trajnostno upravljanje Pohorja smo pridobili nekatere podatke o prostorski razporeditvi, frekvenci voženj ter značilnostih voženj na podlagi mnenj voznikov motornih vozil v naravnem okolju. Projektno območje je obsegalo 25.771 ha ovršnega dela Pohorja med Klopnovrškimi barji in Malo Kopo. Na podlagi pridobljenih podatkov in diskusije na nacionalnem posvetu leta 2016 smo oblikovali morebitne ukrepe izboljšanja upravljanja voženj z motornimi vozili v naravnem okolju. Na ponovnem posvetu leta 2017 na Kopah smo ugotavljali, da ostaja težava enako pereča, saj se na področju predlaganih sprememb pravne ureditve, izvajanja neposrednega nadzora v naravi ter vzpostavljanja območij za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju ni kaj spremenilo.
Ključne besede: gozdni prostor, narava, terenska vozila, prosti čas, konflikti
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2018; Ogledov: 4339; Prenosov: 825
Celotno besedilo (545,53 KB) |
97. Presoja varovalnega učinka gozda pred drobirskimi tokoviGal Fidej, Matjaž Mikoš, Jernej Jež, Špela Kumelj, Jurij Diaci, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Varovalni gozdovi imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju učinka različnih naravnih nevarnosti. Kljub pove- čevanju potreb po varovalni in zaščitni funkcij zaradi staranja gozdov in povečanega tveganja zaradi naravnih motenj ostaja aktivno upravljanje na nizki ravni. Proučili smo učinkovitost varovalnih gozdov za zaščito pred drobirskimi tokovi na severozahodu Slovenije, v Soteski med Bledom in Bohinjem, kjer sta zaradi delovanja pobočnih premikov ogroženi državna cesta in železnica. Na podlagi geološke karte in karte podvrženosti drobirskim tokovom smo ugotovili vplivno območje drobirskih tokov. Pri modeliranju njihovega širjenja smo uporabili program TopRunDF. Podatke o gozdu smo zbrali na 26 vzorčnih ploskvah, kjer smo izmerili vsa živa drevesa s prsnim premerom več kot 10 cm. Podrobno smo opisali sestoje in jih ovrednotili po metodi NaiS. Ugotovili smo, da ima gozd pomembno vlogo pri zaščiti infrastrukturnih objektov. Za uresničevanje trajnosti zaščitne vloge je treba enomerne sestoje prevzgojiti v mozaično enomerne. V sestojih, kjer gozdnogojitveni ukrepi ne zadostujejo, je treba uporabiti tehnične ukrepe. Ker s sestoji niso gospodarili več desetletij, so motnje (najpogosteje v obliki vetrolomov) pogoste. Izsledki kažejo, da je potrebno objektivno ovrednotenje varovalne in zaščitne funkcije takšnih gozdov. Priporočamo tudi aktivno nego, kar je v nasprotju z dosedanjo prakso v teh gozdovih.
Ključne besede: varovalni gozdovi, naravne nevarnosti, drobirski tok, zaščitna funkcija, Soteska
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2018; Ogledov: 3546; Prenosov: 773
Celotno besedilo (436,78 KB) |
98. Primerjava izbiralnega redčenja in situacijskega redčenja v bukovih letvenjakih na MeniniDomen Arnič, Janez Krč, Jurij Diaci, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Nazadovanje opravljanja nege ob večanju stroškov dela je privedlo do razmer, ko je treba proučiti možnosti izboljševanja ustaljenih načinov nege. S tem namenom smo v bukovih letvenjakih na območju Menine naredili primerjalno raziskavo med izbiralnim redčenjem in situacijskim. Postavili smo osem raziskovalnih ploskev, po štiri za vsak način redčenja. Naredili smo analize mešanosti, gostot in plastovitosti sestojev, odkazil, popisov izbrancev ter ciljnih dreves, časovno študijo in oceno težavnosti dela s pomočjo merilnika srčnega utripa. Ugotovili smo, da v rasti in globini krošenj svetloljubne drevesne vrste zaostajajo za bukvijo. Pri situacijskem redčenju sta bili značilno manjši poraba časa za posek ter poraba goriva in maziva. Poraba časa na konkurenta je bila med načinoma primerljiva. Težavnost dela se med načinoma redčenj ni razlikovala.
Ključne besede: nega mladega gozda, situacijska nega, situacijsko redčenje, izbiralno redčenje, racionalizacija
Objavljeno v DiRROS: 07.03.2018; Ogledov: 3283; Prenosov: 799
Celotno besedilo (303,08 KB) |
99. |
100. Veliki rastlinojedi parkljarji, obnova, struktura in funkcije gozdov v SlovenijiDušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, Gal Fidej, Jurij Diaci, 2017, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prispevku prikazujemo, kakšni so vplivi velikih rastlinojedih parkljarjev na obnovo, s tem pa na drevesno sestavo, strukturo, kakovost in odpornost slovenskih gozdov. V uvodnem delu, na podlagi izsledkov tujih in domačih raziskav, predstavljamo nekaj temeljnih značilnosti razmerja med velikimi rastlinojedimi parkljarji (VRP) in gozdnim ekosistemom. Prikazujemo, kako na ta odnos lahko vplivamo z gozdnogojitvenimi ukrepi in na podlagi izsledkov novejših raziskav na tem področju navajamo oceno trenutnega stanja v slovenskih gozdovih. Na splošno se razmere v osrednjih območjih VRP glede na prejšnja desetletja izboljšujejo, vendar v nekaterih predelih Slovenije gostote velikih rastlinojedih parkljarjev ne omogočajo trajnostne obnove vseh domačih vrst, še posebno jelke in hrasta. To otežuje prilagajanje gozdov na podnebne spremembe, kar je še posebno izrazito na površinah, ki so jih prizadele naravne ujme. Na koncu prispevka predstavljamo predlog poskusnega usklajenega ukrepanja upravljavcev divjadi, lastnikov gozdov in gojiteljev, kar bi lahko prispevalo k večjemu razumevanju odnosa med velikimi rastlinojedimi parkljarji in gozdnimi sestoji ter boljšemu upravljanju gozdov v prihodnosti.
Ključne besede: naravno pomlajevanje, otežena obnova gozdov, gojenje gozdov, objedanje, nazadovanje jelke, jelka
Objavljeno v DiRROS: 28.10.2017; Ogledov: 3590; Prenosov: 828
Celotno besedilo (246,31 KB) |
