Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Jurij Us) .

1 - 10 / 104
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Upravljanje z mestnimi gozdovi postaja vse aktualnejši izziv slovenskih mest
Tina Simončič, Matjaž Guček, Jurij Kobe, 2022, strokovni članek

Ključne besede: mestni gozdovi, upravljanje z gozdovi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 21; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (96,37 KB)

2.
3.
In memoriam - Maks Sušek (1932-2022)
Jurij Diaci, 2022, poljudni članek

Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 266; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
Podobe gozdnega revirja
Anton Lesnik, Gal Fidej, Jože Prah, Jože Mori, Jože Kos, Jurij Diaci, Kristina Sever, Marija Imperl, 2022, poljudni članek

Ključne besede: revirni gozdar
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 290; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (522,26 KB)

5.
Mnenje za spremljanje bolnikov po preboleli covidni pljučnici
Matjaž Turel, Natalija Edelbaher, Matjaž Fležar, Matevž Harlander, Peter Kecelj, Izidor Kern, Majda Kočar, Peter Kopač, Mitja Košnik, Robert Marčun, Igor Požek, Mirjana Rajer, Irena Šarc, Jurij Šorli, Dušanka Vidovič, Katarina Osolnik, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Pljučnica je najpogostejši vzrok za težji potek okužbe z virusom SARS-CoV-2 in s hospitalizacijo. Potek covidne pljučnice je lahko različen; infiltrati, vidni na rentgenski sliki, se lahko resorbirajo spontano, včasih pa je potrebno zdravljenje s sistem-skimi glukokortikoidi. Ob odpustu iz bolnišnice zdravljenje običajno še ni končano, zato je Združenje pulmologov Slovenije v želji po enotnem obravnavanju bolnikov s covidno pljučnico izdelalo mnenje za obravnavo in sledenje bolnikov po od-pustu iz bolnišnice. Zavedamo se, da ob novi bolezni ne gre za dokončno priporočilo, saj bodo nova spoznanja o covidni pljučnici zanesljivo zahtevala obnavljanje priporočil.
Ključne besede: covid-19, mnenja, pljučnica, pulmologija, sistemski glukokortikoidi, covidna pljučnica
Objavljeno v DiRROS: 15.12.2021; Ogledov: 481; Prenosov: 44
URL Povezava na datoteko

6.
7.
Disaster management in urban forest
Jurij Kobe, Rok Havliček, 2016, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 317; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (4,38 MB)

8.
Razvoj mladja na izbranih površinah vetrolomov iz let 2008 in 2017 ter gozdnogojitvene smernice za obnovo
Gal Fidej, Dušan Roženbergar, Matteo Cerioni, Thomas Andrew Nagel, Jurij Diaci, 2021, strokovni članek

Povzetek: V prispevku smo analizirali in primerjali pomlajevanje po vetrolomih v letih 2008 in 2017. Ugotavljamo, da so gostote naravnega mladja med raziskovalnimi objekti in znotraj njih zelo različne in so posledica različnih ekoloških razmer v času ujme in po njej. Začetne gostote tri (vetrolom 2017) oz. štiri leta (vetrolom 2008) po ujmi so znašale približno 2100 do 23.000 osebkov na hektar. Zmes je bila bolj podobna, od klimaksnih vrst sta prevladovali smreka in bukev. Pomembno začetno gonilo sukcesije je precejšnja zastopanost pionirskih in svetloljubnih vrst, kot so iva, jerebika in breza. Avtorji izsledke raziskave dopolnjujemo z gozdnogojitvenimi smernicami za obnovo gozdov. Po ujmi smo pri tehnični sanaciji pozorni, da ne poškodujemo obstoječega pomladka, ki ima velik vlogo pri obnovi. Prevladuje naj naravna obnova gozdov, za umetno se odločamo v zaostrenih ekoloških razmerah, ko pričakujemo malo naravnega mladja ali to ni razvito. Pri umetni obnovi po zgledu iz tujine vnašamo jelko in hrast. Obžetev izvajamo točkovno in ne površinsko po celotni umetno obnovljeni površini, saj z njo odstranjujemo naravno mladje. V sistem obnove je treba vpeljati preverjanje uspešnosti saditve.
Ključne besede: naravno pomlajevanje, naravna obnova, obnova po ujmah, obnova gozdov, vetrolomi, gojenje gozdov, gozdnogojitvene smernice
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 415; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (301,68 KB)

9.
Sodobna izhodišča redčenj : povezovanje načel izbiralnega redčenja, situacijskega redčenja, redčenja šopov in skupin ter redčenja spremenljive gostote
Jurij Diaci, Dušan Roženbergar, Gal Fidej, Domen Arnič, 2021, strokovni članek

Povzetek: V Evropi so razširjeni različni načini redčenj, ki so delno odgovor na različne cilje gospodarjenja; delno so posledica tradicije in različnih kulturnih okolij. S spremembami v okolju in zaostrovanjem družbeno-ekonomskih razmer ter splošnim nazadovanjem nege gozdov postajajo odločitve o najprimernejšim načinu in intenzivnosti redčenj vse pomembnejše. V prispevku primerjamo situacijsko redčenje, redčenje šopov in skupin, redčenje spremenljive gostote in pri nas ustaljeno izbiralno redčenje. Navajamo usmeritve, kako redčenja kombinirati ter kako izbrati primeren način in program redčenj. Na temelju sinteze dosedanjih raziskav izpostavljamo, da so za utemeljeno izboljšanje načinov redčenj pomembni poskusi v naravi.
Ključne besede: gojenje gozdov, nega gozda, redčenje, racionalizacija, stabilnost sestoja, porazdelitev izbrancev
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 508; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (572,76 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.6 sek.
Na vrh