Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Jožica Červek) .

1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Bolnik ob koncu življenja
Jožica Červek, 2009

DiRROS - Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 1287; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (534,09 KB)

2.
Ko ni ozdravitve, tegobe blaži paliativa
Jožica Červek, 2007

DiRROS - Objavljeno: 17.05.2016; Ogledov: 2378; Prenosov: 344
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

3.
Zdravila za podporno in paliativno zdravljenje
Jožica Červek, Mojca Simončič Godnič, Jernej Benedik, Maja Ebert Moltara, Jasenka Gugić Kevo, Slavica Lahajnar, Petra Tavčar, Marjana Bernot, 2017

Povzetek: Na podlagi dostopnosti in registracije zdravil v Sloveniji smo leta 2008 izdali prvi nacionalni seznam ključnih zdravil za obravnavo najpogostejših simptomov in sindromov pri bolnikih z rakom. Prvo dopolnitev smo opravili januarja 2012, z 2. izdajo. V tokratni, 3. izdaji smo simptome povezali v smiselna poglavja, nekatere dodali in seznam dopolnili z novimi zdravili, ki so trenutno dostopna in registrirana pri nas.
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravila, podporno zdravljenje, onkološko zdravljenje
DiRROS - Objavljeno: 27.12.2017; Ogledov: 2827; Prenosov: 495
.pdf Celotno besedilo (265,82 KB)

4.
Rak neznanega izvora
Maja Ebert Moltara, Matej Bračko, Jožica Červek, 2005

DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1948; Prenosov: 455
.pdf Celotno besedilo (144,93 KB)

5.
Vloga zdravnika družinske medicine pri paliativni obravnavi bolnika z rakom
Jožica Červek, 2010

Povzetek: Rak poseže globoko v življenje obolelih in njihovih bližnjih. Paliativna oskrba pa je tista, ki zagotavlja optimalno funkcioniranje, počutje in socialno podporo bolniku in svojcem, ko ozdravitev ni več možna. Njena učinkovitost temelji na znanju in sodelovanju različnih strok. Poudarek je na kakovosti bolnikovega življenja. Med pokazatelji dobre kakovosti življenja je na prvem mestu malo hospitalnih dni v zadnjem obdobju življenja in paliativna oskrba na domu. Možnost in kakovost oskrbe na domu je odvisna od zdravnika družinske medicine in njegovih sodelavcev, ki pravočasno prepoznajo in učinkovito ublažijo vsak simptom in ugotovijo, ali so vse bolnikove potrebe zadovoljene. Pri tem je nenadomestljiva vloga družine. Nepogrešljive iztočnice za vse, ki so vključeni v oskrbo, so čas, sodelovanje, spoštovanje, potrpljenje, odprtost. Ob koncu paliativne oskrbe pa je pomembno, da prepoznamo tudi umiranje in spoštujemo smrt. Paliativna oskrba bo človekova pravica samo takrat, ko bo prepoznavni, sestavni del obveznega zdravstvenega varstva in ko bo vključena v obvezne izobraževalne programe zdravstvenih delavcev. Sicer pa bo ostala, kot je sedaj, odvisna od prizadevanja posameznikov in dostopna le majhnemu številu obolelih.
DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1873; Prenosov: 430
.pdf Celotno besedilo (188,98 KB)

6.
Kemopreventiva raka dojke : obe plati medalje
Jožica Červek, 2001

DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1778; Prenosov: 415
.pdf Celotno besedilo (88,06 KB)

7.
Internistična onkologija
Borut Štabuc, Jožica Červek, Branko Zakotnik, 1998

DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1761; Prenosov: 411
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

8.
Sistemsko zdravljenje kostnih metastaz
Jožica Červek, 2000

DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1635; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (75,34 KB)

9.
Poraba zdravil v zadnjih šestih dneh življenja in njihova finančna ocena
Petra Tavčar, Jožica Červek, Branko Zakotnik, Tanja Ravnjak, Polona Mlakar, Boštjan Zavratnik, 2012

Povzetek: Paliativna oskrba prinaša neozdravljivo bolnim mnoge prednosti. V zadnjih dnevih pred smrtjo se lahko pojavi 5 najpogostejših simptomov (bolečina, slabost in bruhanje, nemir in zmedenost, dispneja, povečan izloček dihalnih poti), ki jih blažimo z vnaprej predpisanimi zdravili. Namen retrospektivne raziskave je bil ugotoviti razlike v porabi zdravil v zadnjih 6 dnevih med bolniki v paliativni oskrbi, ki jih je vodil tim za paliativno oskrbo, in bolniki, ki so bili vodeni na drugih oddelkih Onkološkega inštituta in paliativni tim v njihovo oskrbo ni bil vključen (kontrolna skupina). V vsaki skupini je bilo po 25 bolnikov; skupini sta bili primerljivi glede na mesto primarnega tumorja in starost bolnikov. Ugotovili smo, da je večina bolnikov v obeh skupinah prejemala močne opioide, druga zdravila za blaženje simptomov (haloperidol, midazolam, deksametazon, butilskopolamin, metoklopramid) pa je prejelo več bolnikov v paliativni oskrbi. Bolniki v paliativni oskrbi so v povprečju prejeli 10 različnih zdravilnih učinkovin, v kontrolni skupini pa 14. Stroški za zdravila so bili 2,7-krat manjši v skupini bolnikov, vključenih v paliativno oskrbo, in so znašali 15 € na bolnika na dan, medtem ko so za bolnika v kontrolni skupini znašali 42 € na dan. Razlika v stroških je bila predvsem posledica nepotrebnega predpisovanja nizkomolekularnih heparinov, sistemskih antibiotikov in antimikotikov ter parenteralne prehrane.
Ključne besede: zdravila, paliativna nega, paliativna oskrba, stroški
DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1824; Prenosov: 452
.pdf Celotno besedilo (369,96 KB)

10.
Hiperkalcemija - najpogostejša metabolična motnja raka
Jožica Červek, 1999

DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1549; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh