1. Izzivi in ukrepi zavarovanih območij na področju mobilnosti v SlovenijiMaruša Goluža, Matej Gabrovec, Aleš Smrekar, Jernej Tiran, 2025, strokovni članek Povzetek: Zavarovana območja v Sloveniji so vse bolj obremenjena s prometom, ki ogroža naravne vrednote in slabša kakovost življenja prebivalcev. Celovitega pregleda izzivov in ukrepov zavarovanih območij na področju mobilnosti še ni bilo narejenega. Pregled upravljavskih načrtov in rezultati spletne ankete z deležniki kažejo, da zavarovana območja številnih izzivov ne morejo razreševati sama, ampak je nujno sodelovanje občin, upravljavcev in pristojnih državnih institucij. Prispevek ponuja konceptualni in praktični okvir za trajnostno upravljanje prometa na zavarovanih območjih.
Ključne besede: prometna dostopnost, trajnostna mobilnost, javni potniški promet, trajnostni turizem, zavarovana območja, upravljanje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 06.07.2026; Ogledov: 202; Prenosov: 133
 Celotno besedilo (425,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Štirideset let Ljubljanskega geografskega društva : prerez delovanja v zadnjem desetletjuJernej Tiran, 2024, strokovni članek Povzetek: V letu 2024 Ljubljansko geografsko društvo praznuje 40 let svojega obstoja. Prispevek ocenjuje trenutno
stanje društva in se sprehodi skozi njegovo delovanje s poudarkom na zadnjih desetih letih. Vzporedno
se sprašuje, kako društvo izpolnjuje svoje poslanstvo, kako se prilagaja na družbene spremembe in katere
novosti je vpeljalo v svoje delovanje. Zlati časi društva, če jih merimo po številu članstva in udeležbi na
ekskurzijah, so morda minili, vendar se njegovo kolesje še naprej vrti, kar potrjujeta pester program z
nekaterimi novimi dejavnostmi kot tudi pridobljen status društva v javnem interesu.
Ključne besede: Ljubljansko geografsko društvo, ekskurzija, predavanje, članstvo, geografija
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2026; Ogledov: 194; Prenosov: 165
Celotno besedilo (3,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Main geographical characteristics of competitive sports in SloveniaRok Ciglič, Jernej Tiran, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Geografski vidiki športa so redko obravnavani, čeprav je šport pomembna prvina pokrajine in ima velik družbeni pomen. Namen raziskave je bil analizirati prostorsko razporeditev tekmovalnega športa v Sloveniji.To smo storili z analizo registriranih športnikov po statističnih regijah in občinah, ki je vključevala uporabo GIS-ov in kvantitativne metode. Ugotovili smo, da je Slovenija s prostorsko-športnega vidika razmeroma raznolika država. Med statističnimi regijami ima največ registriranih športnikov glede na število prebivalcev Gorenjska (3,7%), najmanj pa jugovzhodna Slovenija (2,1%). Slaba tretjina športnih zvez kaže gručasto razporeditev registriranih športnikov, občine z višjo stopnjo centralnosti svojega središča pa imajo več registriranih športnikov na prebivalca in večjo raznolikost športnih zvez. Raziskava prispeva k poznavanju družbeno-kulturne raznolikosti države in odpira številna vprašanja o dejavnikih razporeditve športnih panog.
Objavljeno v DiRROS: 24.06.2026; Ogledov: 246; Prenosov: 184
Celotno besedilo (102,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Prostorska analiza dostopnosti javnega potniškega prometa v SlovenijiJernej Tiran, Nika Razpotnik Visković, Matej Gabrovec, Simon Koblar, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek analizira dostopnost javnega potniškega prometa ( JPP) v Sloveniji glede na oddaljenost postajališč od prebivališč in pogostnost voženj. S povezovanjem podatkov iz Centralnega registra prebivalcev in podatkov o ponudbi JPP smo z geografskim informacijskim sistemom izračunali delež prebivalstva, ki živi v 500- in 1000-metrski oddaljenosti od postajališč z zadevnim številom dnevnih voženj. Avtorji so analizirali prostorske razlike v dostopnosti do postajališč JPP, na podlagi podatkov o gostoti prebivalstva so prepoznali glavne vrzeli v ponudbi JPP in analizirali razmeščanje novejše poselitve v navezavi na današnje omrežje JPP. Ugotovili so, da je dostopnost JPP v državi glede na 1000-metrsko oddaljenost od postajališč razmeroma zadovoljiva, glede na 500-metrsko oddaljenost od postajališč pa je zadovoljiva le na večini urbanih območij. Obsežna območja nimajo ustreznega dostopa do postajališč JPP, kar je zlasti na podeželju posledica majhne gostote prebivalstva, večje vrzeli v ponudbi pa se pojavljajo na območjih suburbanizacije, ki so nastala zunaj koridorjev JPP. Med letoma 2004 in 2020 so avtorji na območjih z najboljšo dostopnostjo JPP prepoznali trend nižje demografske rasti od slovenskega povprečja, na območjih največje rasti prebivalstva in intenzivne stanovanjske gradnje pa se je poselitev le delno umeščala v bližino omrežja JPP. To potrjuje domnevi o nedoslednem upoštevanju veljavnih prostorskih strateških aktov ter o nizki stopnji integracije prometnega in prostorskega načrtovanja.
Ključne besede: prometna geografija, dostopnost, mobilnost, javni potniški promet, poselitev, prostorsko planiranje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 833; Prenosov: 498
Celotno besedilo (1,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. The Superblock model : a review of an innovative urban model for sustainability, liveability, health and well-beingMark J. Nieuwenhuijsen, Audrey De Nazelle, Marta Cirach Pradas, Carolyn Daher, Angel M. Dzhambov, Cynthia Echave, Stefan Gössling, Tamara Iungman, Haneen Khreis, Nicolina Kirby, Jernej Tiran, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Introduction
Current urban and transport planning practices have significant negative health, environmental, social and economic impacts in most cities. New urban development models and policies are needed to reduce these negative impacts. The Superblock model is one such innovative urban model that can significantly reduce these negative impacts through reshaping public spaces into more diverse uses such as increase in green space, infrastructure supporting social contacts and physical activity, and through prioritization of active mobility and public transport, thereby reducing air pollution, noise and urban heat island effects. This paper reviews key aspects of the Superblock model, its implementation and initial evaluations in Barcelona and the potential international uptake of the model in Europe and globally, focusing on environmental, climate, lifestyle, liveability and health aspects.
Methods
We used a narrative meta-review approach and PubMed and Google scholar databases were searched using specific terms.
Results
The implementation of the Super block model in Barcelona is slow, but with initial improvement in, for example, environmental, lifestyle, liveability and health indicators, although not so consistently. When applied on a large scale, the implementation of the Superblock model is not only likely to result in better environmental conditions, health and wellbeing, but can also contribute to the fight against the climate crisis. There is a need for further expansion of the program and further evaluation of its impacts and answers to related concerns, such as environmental equity and gentrification, traffic and related environmental exposure displacement. The implementation of the Superblock model gained a growing international reputation and variations of it are being planned or implemented in cities worldwide. Initial modelling exercises showed that it could be implemented in large parts of many cities.
Conclusion
The Superblock model is an innovative urban model that addresses environmental, climate, liveability and health concerns in cities. Adapted versions of the Barcelona Superblock model are being implemented in cities around Europe and further implementation, monitoring and evaluation are encouraged. The Superblock model can be considered an important public health intervention that will reduce mortality and morbidity and generate cost savings for health and other sectors.
Ključne besede: urban geography, transport, public health, pollution, sustainable development, Barcelona (Spain)
Objavljeno v DiRROS: 07.08.2024; Ogledov: 2341; Prenosov: 1163
Celotno besedilo (4,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
