Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Janja Ocvirk) .

131 - 140 / 157
Na začetekNa prejšnjo stran78910111213141516Na naslednjo stranNa konec
131.
Novosti v zdravljenju metastatskega raka debelega črevesa in danke
Janja Ocvirk, 2006, strokovni članek

Povzetek: Metastatski rak debelega črevesa in danke je v večini primerov še vedno neozdravljiva bolezen, vendar pa sta se prognoza in preživetje teh bolnikov v zadnjih šestih letih močno izboljšala. Od srednjega desetmesečnega preživetja, ki smo ga dosegali z zdravljenjem s 5-fluorouracilom, ki je bilo še pred nekaj leti edino učinkovito zdravilo za zdravljenje teh bolnikov, smo prešli na preživetje, daljše od 20 mesecev, kar so omogočila nova zdravila. V zadnjih šestih letih je bilo registriranih pet novih zdravil za zdravljenje metastatskega raka debelega črevesa in danke: kapecitabin, irinotekan, oksaliplatin, cetuximab, bevacizumab. Kombinirano zdravljenje omogoča boljšo kakovost življenja in daljše remisije, s tem pa tudi daljše celokupno preživetje. V kombinaciji z operacijo pljučnih ali jetrnih zasevkov pa tovrstno zdravljenje omogoča tudi ozdravitve.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2210; Prenosov: 529
.pdf Celotno besedilo (464,09 KB)

132.
Nevroendokrini tumorji prebavil
Maja Ebert Moltara, Janja Ocvirk, 2011, strokovni članek

Povzetek: Nevroendokrini tumorji (NET) so redki tumorji, vendar njihova incidenca narašča. Obravnava in zdravljenje se razlikujeta glede na lokalizacijo primarnega tumorja. NET prebavil (GEP NET) so praviloma počasi rastoči, vendar jih večinoma odkrijemo šele v napredovalih fazah. V njihovem sistemskem zdravljenju uporabljamo predvsem analoge somatostatina, glede ostalega sistemskega zdravljenja pa se odločamo na podlagi biološkega potenciala tumorja, klinične slike in razsežnosti bolezni.
Ključne besede: prebavila, tumor, nevroendokrini tumorji, diagnostika, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3592; Prenosov: 810
.pdf Celotno besedilo (198,37 KB)

133.
13. svetovni kongres o raku prebavil
Irena Oblak, Janja Ocvirk, 2011, drugi sestavni deli

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2502; Prenosov: 596
.pdf Celotno besedilo (282,22 KB)

134.
Neželeni učinki zdravljenja z zaviralcem EGFR - cetuksimabom
Janja Ocvirk, 2008, strokovni članek

Povzetek: Cetuksimab je himerno humano mišje protitelo proti receptorju za epidermalni rastni dejavnik (EGFR). Zdravilo je bilo v kliničnih raziskavah učinkovito pri različnih malignih obolenjih. Že nekaj let je v klinični uporabi za zdravljenje metastatskega kolorektalnega karcinoma ter tumorjev glave in vratu. Pri uporabi zaviralcev EGFR je pogosto izražena kožna toksičnost, med njimi najpogosteje akniformni izpuščaj. Pri nekaterih bolnikih opažamo kserozo, ekceme, poke kože, teleangiektazije, spremembe nohtov in paronihijo, hiperpigmentacije kože pa so redkejše. Obvladovanje kožnih sprememb pomaga bolnikom prebroditi neželene učinke, ki jih povzroča cetuksimab, vendar je pri tem izredno pomembno sodelovanje bolnikov. Kožna toksičnost je navadno obvladljiva s topično ali sistemsko uporabo antibiotikov in protivnetnih zdravil. Za uspeh pa je ključno, da so bolniki pred začetkom zdravljenja poučeni o tem in da ob prvih znakih kožne toksičnosti hitro ukrepamo. Tarčna zdravila so tista, ki delujejo na točno določeno mesto v/na celici. Ideja o usmerjenem zdravljenju sega desetletja v preteklost. Z odkritjem človeškega genoma je bila dana podlaga za določanje bioloških lastnosti tumorja in za razvoj bioloških zdravil. Rakave celice so spremenjene lastne celice, ki so ušle normalnemu uravnavanju delitve, rasti in programirane celične smrti. Snovi, ki so odgovorne za rast in razvoj rakastih celic, so postale možne tarče za nova zdravila. Večina tarčnih zdravil učinkuje na snovi, ki jih je več v/na rakastih celicah kot zdravih, ali pa se vpletajo v procese, ki so veliko pomembnejši za rast in razvoj rakavih celic kot normalnih. Za nastanek rakastih celic so zelo pomembni protoonkogeni (celični onkogeni), ker so bistveni kontrolni proteini (beljakovine) razmnoževanja in celične rasti. V zdravih celicah je izražanje teh proteinov in njihovih receptorjev skrbno uravnano. Včasih pa se pojavijo celice, ki se ne odzovejo na normalni regulacijski mehanizem, kar pripelje do razvoja raka. Zdravila, ki delujejo na točno določeno mesto okvare v/ na celici, imenujemo tarčna zdravila.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2261; Prenosov: 522
.pdf Celotno besedilo (240,50 KB)

135.
136.
Novosti v zdravljenju melanoma in tumorjev prebavil - 47. kongres ASCO 2011
Janja Ocvirk, 2011, drugi sestavni deli

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2100; Prenosov: 559
.pdf Celotno besedilo (108,31 KB)

137.
ASCO 2008 : tumorji prebavil in melanom
Janja Ocvirk, 2008, drugi sestavni deli

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2144; Prenosov: 529
.pdf Celotno besedilo (161,09 KB)

138.
Pogled internista onkologa na zdravljenje raka želodca
Janja Ocvirk, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Veliko število bolnikov s karcinomom želodca (KŽ) in gastroezofegealnega prehoda (GEP) ima ponovitev bolezni po resekciji. Ponovitve so lokalne ali z oddaljenimi zasevki ali pa kombinacija obojega. Adjuvantna kemoterapija lahko podaljša celokupno preživetje pri nekaterih vrstah solidnih tumorjev predvsem z zmanjšanjem ostanka mikrozasevkov. Vloga adjuvantne kemoterapije pri KŽ in GEP ni tako jasna, adjuvantna radiokemoterapija pa značilno podaljša čas brez bolezni in celokupno preživetje. Perioperativno zdravljenje s kemoterapijo ECF značilno podaljša preživetje brez bolezni in celokupno. Standardno zdravljenje za bolnike z napredovalim karcinomom želodca in GEP je kemoterapija ECF ali njene izpeljanke EOF, ECX oziroma EOX. Učinkovito je tudi zdravljenje s taksani v kombinaciji s 5-FU in cisplatinom (TCF). Z novimi kombinacijami citostatikov in z uvajanjem novih citostatikov se srednja preživetja bolnikov s karcinomom želodca in GEP podaljšujejo. V zdravljenje metastatskega KŽ in GEP pa prihajajo tudi tarčna zdravila. Določanje biomarkerjev in uvajanje tarčnega zdravljenja v kombinaciji s kemoterapijo pa odpira novo ero bolniku prilagojenega zdravljenja, tudi pri bolnikih z napredovalim karcinomom želodca in GEP. Veliko število bolnikov s karcinomom želodca (KŽ) in gastroezofegealnega prehoda (GEP) ima ponovitev bolezni po resekciji. Ponovitve so lokalne ali z oddaljenimi zasevki ali pa kombinacija obojega. V Evropi in ZDA so bolj pogoste lokoregionalne ponovitve, med katerimi se največkrat pojavijo na mestu želodca, regionalnih bezgavk in anostomozi. Med sistemskimi razširitvami bolezni so najpogostejši jetrni zasevki in zasevki po potrebušnici. Karcinom GEP pa lahko pogosto zaseva tudi v pljuča.
Ključne besede: onkologija, rak želodca, radiokemoterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3000; Prenosov: 758
.pdf Celotno besedilo (380,36 KB)

139.
140.
Poročilo s srečanja ASCO 2006 : novosti v sistemskem zdravljenju raka
Janja Ocvirk, Martina Reberšek, 2006, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2455; Prenosov: 568
.pdf Celotno besedilo (271,94 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh