Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Janez Pirnat) .

11 - 20 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Nekateri krajinsko ekološki vidiki prosto rastočih dreves v agrarni krajini - nekatere vloge teh dreves v agrarni krajini
Janez Pirnat, 1991, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: funkcije gozdov, prosto rastoča drevesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4196; Prenosov: 1793
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

12.
13.
Primerjava izbranih krajinsko-ekoloških kazalcev za gozdove v dveh različnih krajinskih tipih
Janez Pirnat, 2015, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Z analizami sprememb krajinske zgradbe lahko tudi spremljamo, kako to vpliva na ocenjevanje pestrostne vloge gozda. V raziskavi smo ocenili, kateri kazalci za izračunavanje površin, jedrnih con in teženj k združevanju, katerih izračun omogoča program Fragstats 4.2, so najprimernejši glede na naše potrebe, kakšne so njihove omejitve in na kaj moramo biti še posebej pazljivi. Upoštevali smo različno ločljivost vhodnih podatkov ter različna pravila za izračune med rastrskimi celicami. Oboje smo primerjali za gozdove v dveh različnih krajinskih tipih, Kočevske in Slovenske Istre. Kot primerna se izkažeta osnovna kazalca površin CA in PLAND, za zahtevnejše potrebe tudi AREA_AM. Pri oceni jedrnih con sta prav tako najprimernejša osnovna kazalca površin TCA in CPLAND, poleg njiju je uporaben še kazalec števila jedrnih con na enoto površine DCAD, za podrobnejše prostorske ocene jedrnih con pa sta primerna kazalca CORE_AM in DCORE_AM. Pri oceni teženje k združevanju je najbolj uporaben kazalec gostote zaplat PD.
Ključne besede: krajinsko-ekološki kazalci Fragstats, gozdovi, pestrostna funkcija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4502; Prenosov: 2073
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

14.
Stabilnost gozdnih površin v Sloveniji kot kriterij krajinske pestrosti in obstojnosti
Janez Pirnat, Andrej Kobler, 2014, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Stabilnost notranjega okolja gozdov je pomemben kazalec biotske pestrosti na krajinskem nivoju, ko se odločamo o tem, ali bi določene gozdove lahko izkrčili. Zaradi tega smo se odločili, da ocenimo stabilnost notranjega gozdnega okolja v Sloveniji med letoma 1975 in 2012, saj so nam na voljo primerljivo dovolj natančni podatki o gozdni maski za teh 38 let. Štiri vrste sprememb pokrovnosti z gozdom (stabilni negozd, krčitve, zaraščanje in stabilni gozd) pojasnjujemo z empiričnim modelom v obliki odločitvenega drevesa, ki upošteva nadmorsko višino, naklon terena, talni tip, oddaljenost vsake celice na rastrski karti od gozdnega roba v izhodiščnem letu, oddaljenost vsake celice na rastrski karti od najbližjega naselja v izhodišč- nem letu. Pojasnjevalne modele smo zgradili po metodi strojnega učenja (Quinlan, 1986) z orodjem See5 (www.rulequest. com). Natančnost izbranega modela je znašala 74,65 %. V letu 2012 so stabilni gozdovi, katerih površina se od leta 1975 ni spreminjala, pokrivali 53 % Slovenije. Izmed vseh spremenljivk najbolje pojasnjujeta spremembo rabe začetna oddaljenost od gozdnega roba in deloma naklon terena. Oddaljenost od naselij in nadmorska višina nimata opaznega vpliva.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4458; Prenosov: 2086
.pdf Celotno besedilo (768,21 KB)

15.
Landscape changes in the Pivka area, Slovenia
Janez Pirnat, Andrej Kobler, 2012, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Spontaneous afforestation is one of the biosystemic landscape change processes affecting landscape functioning. The process of overgrowing is highly dynamic, and the temporal dimension of changes in landscape structure can be of key importance for evaluating habitat suitability. A detailed study was carried out in the area of 19.52 km2 within the Pivka municipality, where land use is a mixture of traditional farmland, forests, and extended areas of abandoned former farmland with natural re-growth. In addition, this area is highly important for two bird species: the Barred Warbler (Sylvia nisoria) and the Red-backed Shrike (Lanius collurio). Both species are sensitive to forest spreading and prefer a mixture of extensive meadows with shrubs and hedgerows as their most suitable habitat. Digital BW orthophotos from the 1975 - 2000 period and colour digital orthophotos from 2009 have be enused for on screen digitizing of the EUNIS habitat classes. Indicators of landscape changes were derived from temporal based difference in the landscape structure (different structural indicators based on patch size, shape, distances and patch dynamics). All the details obtained were evaluated based on Earth observation data and GIS supported methods. The most valuable parts of the area for both species are, from a biodiversity point of view, the core forest areas and mixture of meadows with shrubs and hedgerows.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4244; Prenosov: 1866
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

16.
Analysis of trees planted in vicinity of hospitals in Ljubljana as a source of pollen
Andreja Kofol-Seliger, Janez Pirnat, 2010, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The paper analyses woody plants growing in the vicinity of hospital buildings situated along Zalog Road, Korytko Street, Šlajmar Street, Bohorič Street and Njegoš Street in Ljubljana, Slovenia. Woody plants are an immediate potential source of allergenic pollen, affecting all park users such as patients, visitors and hospital employees. The most allergenic tree species in the park was found to be birch (Betula pendula Roth.), which accounts for 6.8% of all registered trees. The low allergenic maples (Acer sp.) and the low allergenic horse chestnut (Aesculus hippocastanum L.) account for 19.6% and 7.4%, respectively. Among the medium allergenic trees are ash (Fraxinus excelsior L.) (4.8%), plane (Platanus x hispanica Muenchh.) (4.2%), hornbeam (Carpinus betulus L.) (1.9%), and oak (Quercus sp.) and hazel (Corylus avellana L.) withless than 1%.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4101; Prenosov: 1870
.pdf Celotno besedilo (197,45 KB)

17.
Artificial energy inputs into spruce lowland forests in suburban landscapes in Slovenia
Janez Pirnat, David Hladnik, 2009, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Slovene forestry is concerned with nature conservation, but in the past, the species variety of forests has often been changed and, similarly as elsewhere in Europe, the share of forest with artificial dominance of Norway spruce increased. Based on the spatial model of landscape structure, we estimated the arrangement in conservation of suburban forests in eight Slovene macro regions. In the area of town Kočevje, we assessed artificial energy inputs in the forests lying within one kilometre large area used by inhabitants for daily recreation. In this area, 65 % of forests were categorized as forests with artificial dominance of Norway spruce.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4329; Prenosov: 1925
.pdf Celotno besedilo (377,40 KB)

18.
19.
Umetni energijski vnosi kot kriterij za vzdrževanje in določanje krajinske matice
Janez Pirnat, 1998, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdarstvo, kmetijstvo, krajinska matica, vnos energije, umetni vnos, ekosistem, vzdrževanje ekosistema
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4415; Prenosov: 1902
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

20.
Prostorastoča drevesa kot stopni kamni v kmetijski krajini
Janez Pirnat, 2000, kratki znanstveni prispevek

Povzetek: Prostorastoča drevesa so pogosto edini gradnik naravne vegetacije v kmetijski krajini, lahko pa sestavljajo mozaik krajinskih gradnikov, skupaj s opi drevja, koridorji drevnine ali zaplatami gozda v kmetijski matici. Ve~krat sestavljajo sama ali skupaj z `e omenjenimi krajinskimi gradniki omre`je, ki omogo~a prehajanje {tevilnim vrstam. Prostorasto~a drevesa v kmetijski krajinipogosto zapostavljamo, nimamo evidentiranih, kljub zakonski osnovi ne gospodarimo z njimi. Analize drevnine na izseku Sor{kega polja ka`ejo, da prostorasto~a drevnina danes nima ve~ vlog, kot jih je imela pred desetletji, zato pa je pomembnej{a kot stopni kamni zlasti v tistih delih kmetijskih krajin, kjer so drugi ostanki naravne vegetacije `e izginili, oziroma so njihove medsebojne razdalje prevelike, da bi {e omogo~ale prehajanje vrst.
Ključne besede: biotska pestrost, prostorastoča drevnina, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, prostorastoče drevo, biodiverziteta, kmetijska krajina, stopni kamen, gradnik vegetacije, regionalizacija, geografski informacijski sistem
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4765; Prenosov: 1939
.pdf Celotno besedilo (902,76 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh