1. |
2. |
3. |
4. Mnenje Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire o sečnji na RožnikuKlemen Jerina, Andrej Bončina, Jurij Diaci, Janez Pirnat, Robert Brus, Dušan Roženbergar, Tine Hauptman, Janez Krč, 2023, polemika, diskusijski prispevek, komentar Ključne besede: sečnja, urbani gozdovi, mestni gozdovi, Ljubljana, Tivoli, Rožnik
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2023; Ogledov: 275; Prenosov: 48
 Celotno besedilo (91,64 KB) |
5. |
6. Usklajena merila sprejemljive poškodovanosti gozdnih tal - preverjanje ustreznosti med gozdarskimi strokovnjakiAnton Poje, Matevž Mihelič, Vasja Leban, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Splošno veljavna, predvsem pa v stroki sprejeta merila sprejemljive poškodovanosti tal po gozdni proizvodnji so predpogoj za učinkovito varovanje gozdnih tal in objektiven nadzor nad kakovostjo izvedbe gozdnih del. V raziskavi znotraj gozdarske stroke smo preverili sprejemljivost meril, ki so jih na osnovi dosedanjih raziskav predlagali Poje in sodelavci (2019). Anketiranje je bilo opravljeno na 35. Gozdarskih študijskih dnevih, kjer je na anketo odgovorilo 62 udeležencev iz različnih ustanov. Rezultati ankete so pokazali, da so usklajena merila strožja od predlaganih ter da se ocene po posameznih kazalnikih znotraj meril razlikujejo med deležniki. Po predlogu usklajenih meril je dopustna odprtost z vlakami 192 m/ha, s sečnimi potmi pa dodatnih 193 m/ha. Največja globina kolesnic na vlakah ne sme presegati 30 cm, na sečnih poteh pa 20 cm. Največja globina kolesnic na 90 % dolžine vseh sečnih poti na delovišču naj ne presega 10 cm. Tudi na osnovi rezultatov drugih študij se zdi predlog usklajenih meril smiseln in primeren s tehnološkega, ekonomskega in ekološkega vidika. Pred uvajanjem usklajenih meril v prakso je poleg njihovega preverjanja na terenu in morebitnega ponovnega usklajevanja treba nujno razviti metodo za ocenjevanje poškodovanosti.
Ključne besede: pridobivanje lesa, anketa, merila sprejemljive poškodovanosti tal, poškodba tal
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2021; Ogledov: 3233; Prenosov: 2119
Celotno besedilo (970,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Modeling of time consumption for selective and situational precommercial thinning in mountain beech forest standsDomen Arnič, Janez Krč, Jurij Diaci, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Rationalization and optimization of work is becoming increasingly important in the European forestry sector. In this study a tool for modeling three different precommercial thinning approaches in young beech mountain stands was developed based on several field studies. The simulation examines three primary types of precommercial thinning: selective thinning and two types of situational thinning. We studied the impact of the number of candidates/crop trees and the impact of harvesting intensity on the structure and consumption of productive time. We found that in terms of costs situational precommercial thinning is more rational than selective precommercial thinning, that harvesting intensity has a significant impact on time consumption and that the number of candidates or crop trees has a significant impact on time consumption as well as on the relationships between main and auxiliary productive time. The modeling has shown that situational thinning is an alternative to selective thinning and that, in addition to requiring smaller and more efficient harvesting machines, it offers a cost-effective and ergonomic option (more walking, less chainsaw operation) for the pre-commercial thinning of young forest.
Ključne besede: precommercial thinning, selective thinning, situational thinning, modeling, crop tree
Objavljeno v DiRROS: 22.03.2021; Ogledov: 1071; Prenosov: 629
Celotno besedilo (657,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. |
10. Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje : ali obstajajo omejitve pri rabi sodobnih tehnologij?Špela Pezdevšek Malovrh, Matevž Mihelič, Janez Krč, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Čeprav so tla ključnega pomena za trajnostni razvoj, se v zadnjem desetletju povečuje degradacija tal v EU. Izvzeta niso niti gozdna tla, ki so v zadnjih letih zaradi povečanega obsega naravnih nesreč in posledične rabe sodobnih tehnologij v Sloveniji vse pogosteje izpostavljena različnim degradacijskim procesom, med katerimi se najpogosteje pojavlja zbijanje tal. Prispevek s pomočjo analize vsebine analizira obstoječe politične dokumente, ki se nanašajo na področje varstva tal s poudarkom na zbitosti tal ter omejitve, ki lahko vplivajo na rabo sodobnih tehnologij, na mednarodni EU in nacionalni ravni. Rezultati so pokazali, da je EU sprejela ambiciozne cilje, povezane s preprečevanjem nadaljnje degradacije tal in ohranjanja funkcij tal v Tematski strategiji za varstvo tal, kjer je opredeljeno osem glavnih nevarnosti za tla, med katerimi je tudi zbitost tal. Ker pa na podlagi Strategije predlagana Direktiva o določitvi okvira za varstvo tal ni bila sprejeta, so različni vidiki varstva tal razdrobljeni na številna področja politik EU, pri čemer ima okoljska pomembnejšo vlogo. Kljub temu, da je zbitost tal identificirana kot ena izmed groženj tlom, je v političnih dokumentih EU relativno slabo zastopana in obravnavana. Gozdarska zakonodaja trenutno varstvo gozdnih tal obravnava le posredno predvsem v smislu izvajanja del v gozdovih, ki naj bi čim manj ogrožala gozdni ekosistem. V prihodnosti je treba k problematiki varstva (gozdnih) tal pristopiti veliko bolj konkretno kot do sedaj, predvsem zaradi vse pogostejše rabe sodobnih tehnologij v gozdarstvu, in predvsem postaviti dopustne meje uporabe sodobnih tehnologij na posameznih talnih tipih.
Ključne besede: politični okvirji, zakonodaja, gozdna tla, varstvo tal, degradacijski procesi, degradacija tal, zbitost tal, sodobne tehnologije
Objavljeno v DiRROS: 07.09.2018; Ogledov: 4745; Prenosov: 2856
Celotno besedilo (1,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
