1. Mnenje Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire o sečnji na RožnikuKlemen Jerina, Andrej Bončina, Jurij Diaci, Janez Pirnat, Robert Brus, Dušan Roženbergar, Tine Hauptman, Janez Krč, 2023, polemika, diskusijski prispevek, komentar Ključne besede: sečnja, urbani gozdovi, mestni gozdovi, Ljubljana, Tivoli, Rožnik
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2023; Ogledov: 84; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (91,64 KB) |
2. |
3. Usklajena merila sprejemljive poškodovanosti gozdnih tal - preverjanje ustreznosti med gozdarskimi strokovnjakiAnton Poje, Matevž Mihelič, Vasja Leban, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Splošno veljavna, predvsem pa v stroki sprejeta merila sprejemljive poškodovanosti tal po gozdni proizvodnji so predpogoj za učinkovito varovanje gozdnih tal in objektiven nadzor nad kakovostjo izvedbe gozdnih del. V raziskavi znotraj gozdarske stroke smo preverili sprejemljivost meril, ki so jih na osnovi dosedanjih raziskav predlagali Poje in sodelavci (2019). Anketiranje je bilo opravljeno na 35. Gozdarskih študijskih dnevih, kjer je na anketo odgovorilo 62 udeležencev iz različnih ustanov. Rezultati ankete so pokazali, da so usklajena merila strožja od predlaganih ter da se ocene po posameznih kazalnikih znotraj meril razlikujejo med deležniki. Po predlogu usklajenih meril je dopustna odprtost z vlakami 192 m/ha, s sečnimi potmi pa dodatnih 193 m/ha. Največja globina kolesnic na vlakah ne sme presegati 30 cm, na sečnih poteh pa 20 cm. Največja globina kolesnic na 90 % dolžine vseh sečnih poti na delovišču naj ne presega 10 cm. Tudi na osnovi rezultatov drugih študij se zdi predlog usklajenih meril smiseln in primeren s tehnološkega, ekonomskega in ekološkega vidika. Pred uvajanjem usklajenih meril v prakso je poleg njihovega preverjanja na terenu in morebitnega ponovnega usklajevanja treba nujno razviti metodo za ocenjevanje poškodovanosti.
Ključne besede: pridobivanje lesa, anketa, merila sprejemljive poškodovanosti tal, poškodba tal
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2021; Ogledov: 2998; Prenosov: 2014
Celotno besedilo (970,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Modeling of time consumption for selective and situational precommercial thinning in mountain beech forest standsDomen Arnič, Janez Krč, Jurij Diaci, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Rationalization and optimization of work is becoming increasingly important in the European forestry sector. In this study a tool for modeling three different precommercial thinning approaches in young beech mountain stands was developed based on several field studies. The simulation examines three primary types of precommercial thinning: selective thinning and two types of situational thinning. We studied the impact of the number of candidates/crop trees and the impact of harvesting intensity on the structure and consumption of productive time. We found that in terms of costs situational precommercial thinning is more rational than selective precommercial thinning, that harvesting intensity has a significant impact on time consumption and that the number of candidates or crop trees has a significant impact on time consumption as well as on the relationships between main and auxiliary productive time. The modeling has shown that situational thinning is an alternative to selective thinning and that, in addition to requiring smaller and more efficient harvesting machines, it offers a cost-effective and ergonomic option (more walking, less chainsaw operation) for the pre-commercial thinning of young forest.
Ključne besede: precommercial thinning, selective thinning, situational thinning, modeling, crop tree
Objavljeno v DiRROS: 22.03.2021; Ogledov: 923; Prenosov: 556
Celotno besedilo (657,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. |
7. Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje : ali obstajajo omejitve pri rabi sodobnih tehnologij?Špela Pezdevšek Malovrh, Matevž Mihelič, Janez Krč, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Čeprav so tla ključnega pomena za trajnostni razvoj, se v zadnjem desetletju povečuje degradacija tal v EU. Izvzeta niso niti gozdna tla, ki so v zadnjih letih zaradi povečanega obsega naravnih nesreč in posledične rabe sodobnih tehnologij v Sloveniji vse pogosteje izpostavljena različnim degradacijskim procesom, med katerimi se najpogosteje pojavlja zbijanje tal. Prispevek s pomočjo analize vsebine analizira obstoječe politične dokumente, ki se nanašajo na področje varstva tal s poudarkom na zbitosti tal ter omejitve, ki lahko vplivajo na rabo sodobnih tehnologij, na mednarodni EU in nacionalni ravni. Rezultati so pokazali, da je EU sprejela ambiciozne cilje, povezane s preprečevanjem nadaljnje degradacije tal in ohranjanja funkcij tal v Tematski strategiji za varstvo tal, kjer je opredeljeno osem glavnih nevarnosti za tla, med katerimi je tudi zbitost tal. Ker pa na podlagi Strategije predlagana Direktiva o določitvi okvira za varstvo tal ni bila sprejeta, so različni vidiki varstva tal razdrobljeni na številna področja politik EU, pri čemer ima okoljska pomembnejšo vlogo. Kljub temu, da je zbitost tal identificirana kot ena izmed groženj tlom, je v političnih dokumentih EU relativno slabo zastopana in obravnavana. Gozdarska zakonodaja trenutno varstvo gozdnih tal obravnava le posredno predvsem v smislu izvajanja del v gozdovih, ki naj bi čim manj ogrožala gozdni ekosistem. V prihodnosti je treba k problematiki varstva (gozdnih) tal pristopiti veliko bolj konkretno kot do sedaj, predvsem zaradi vse pogostejše rabe sodobnih tehnologij v gozdarstvu, in predvsem postaviti dopustne meje uporabe sodobnih tehnologij na posameznih talnih tipih.
Ključne besede: politični okvirji, zakonodaja, gozdna tla, varstvo tal, degradacijski procesi, degradacija tal, zbitost tal, sodobne tehnologije
Objavljeno v DiRROS: 07.09.2018; Ogledov: 4521; Prenosov: 2775
Celotno besedilo (1,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Primerjava izbiralnega redčenja in situacijskega redčenja v bukovih letvenjakih na MeniniDomen Arnič, Janez Krč, Jurij Diaci, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Nazadovanje opravljanja nege ob večanju stroškov dela je privedlo do razmer, ko je treba proučiti možnosti izboljševanja ustaljenih načinov nege. S tem namenom smo v bukovih letvenjakih na območju Menine naredili primerjalno raziskavo med izbiralnim redčenjem in situacijskim. Postavili smo osem raziskovalnih ploskev, po štiri za vsak način redčenja. Naredili smo analize mešanosti, gostot in plastovitosti sestojev, odkazil, popisov izbrancev ter ciljnih dreves, časovno študijo in oceno težavnosti dela s pomočjo merilnika srčnega utripa. Ugotovili smo, da v rasti in globini krošenj svetloljubne drevesne vrste zaostajajo za bukvijo. Pri situacijskem redčenju sta bili značilno manjši poraba časa za posek ter poraba goriva in maziva. Poraba časa na konkurenta je bila med načinoma primerljiva. Težavnost dela se med načinoma redčenj ni razlikovala.
Ključne besede: nega mladega gozda, situacijska nega, situacijsko redčenje, izbiralno redčenje, racionalizacija
Objavljeno v DiRROS: 07.03.2018; Ogledov: 2887; Prenosov: 686
Celotno besedilo (303,08 KB) |
9. |
10. GIS-based model of wood precurement from stump to small sawmills in the Alpine region - a case studyJanez Krč, Boštjan Košir, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: With wood logistics and forest operation modelling, we have connected a technologic chain of cutting, skidding and road wood transport operations. The goal of the paper is to present the possibilities of simulating forest operation activities including cost flow prediction. The case study regarding wood flow and forest operation cost modelling was conducted in four municipalities located in western Slovenia (bordering to Italy). Input data of forest inventory and basic forest data were used in order to predict the wood flow in the test area. We modelled the available cutting volumes with the capacities of local sinks - notably sawmills. Unbalanced hinterland areas of specific sinks that do not cover the local sink capacities were changed (reduced or enlarged) on account of the adjacent hinterland areas with surplus or shortage of wood volume. The hauling distances and wood volumes for covering the sawmillsć capacities of the adopted (balanced) hinterland areas were studied.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3392; Prenosov: 1656
Celotno besedilo (2,54 MB) |
