31. Infiltration processes in karst aquifers affected by large-scale forest disturbancesUrša Vilhar, Mitja Ferlan, Janez Kermavnar, Erika Kozamernik, Aleksander Marinšek, Metka Petrič, Tanja Pipan, Daniel Žlindra, Nataša Ravbar, 2021, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: karst hydrogeology, global environmental changes, large-scale forest disturbances, aquifer recharge, water monitoring
Objavljeno v DiRROS: 03.12.2021; Ogledov: 1089; Prenosov: 682
 Celotno besedilo (277,79 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
32. |
33. Učinki usposabljanj za sistem za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje (ZOHO) na tujerodne vrste v slovenskih gozdovihBoris Rantaša, Andreja Gregorič, Lidija Turk, Marija Kolšek, Maarten De Groot, Andrej Verlič, Simon Zidar, Andreja Kavčič, Nikica Ogris, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Barbara Piškur, Dušan Jurc, Janez Kermavnar, Špela Jagodic, Jana Kus Veenvliet, Judita Malovrh, 2021, strokovni članek Povzetek: Prepoznavanje invazivnih tujerodnih vrst (ITV) na terenu in hiter odziv na nove najdbe ITV v gozdovih sta med ključnimi izzivi gozdarske stroke. Z namenom krepitve zmogljivosti za zgodnje zaznavanje tujerodnih vrst v gozdovih je bilo v okviru projekta Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu (LIFE ARTEMIS), ki je potekal v letih 2016-2020, 33 izobraževanj po Sloveniji in eno v tujini. Skupno se je izobraževanj udeležilo 1.059 udeležencev. Izobraževanja so bila izvedena za izvajalce usposabljanj, strokovnjake, lastnike gozdov, prostovoljce in zaposlene v podjetjih, povezanih z gozdom. Izobraževalni cilji usposabljanj so bili doseženi. Analiza samoocenjevalnih vprašalnikov udeležencev izobraževanj je pokazala, da so bili pred usposabljanjem malo do srednje usposobljeni, po usposabljanju pa srednje do dobro. Pred usposabljanjem je manj kot polovica anketirancev vedela, kako se odzvati, ko opazijo ITV v gozdu. Po usposabljanju pa je to vedelo več kot 90 % anketiranih. Po usposabljanju za prenos sistema za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje (ZOHO) v druge evropske države je več kot 80 % anketiranih odgovorilo, da so se naučili nekaj novega o ITV, 79 % anketiranih pa si želi tudi v prihodnje sodelovati v sistemu ZOHO. Udeleženci si v prihodnje želijo predvsem dodatnih znanj na področju prepoznavanja ITV ter več terenskih izobraževanj. V prispevku predstavljamo rezultate spremljanja uspešnosti usposabljanj in razpravo o morebitni potrebi po dodatnih usposabljanjih na področju obveščanja in hitrega odzivanja za tujerodne vrste v gozdnem prostoru.
Ključne besede: izobraževanje, invazivke, invazivne tujerodne vrste, sistem za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje, anketiranje ciljnih skupin, gozdovi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 1188; Prenosov: 344
Celotno besedilo (582,71 KB) |
34. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2020Mitja Skudnik, Mitja Ferlan, Andrej Grah, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Anže Martin Pintar, Špela Planinšek, Matej Rupel, Primož Simončič, Daniel Žlindra, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: varstvo gozdov, monitoring, stanje gozdov, zdravstveno stanje krošenj, popis povzročiteljev poškodb, meteorološke meritve, osutost dreves, poročila, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.07.2021; Ogledov: 1049; Prenosov: 368
Celotno besedilo (15,19 MB) |
35. Ocena stanja ohranjenosti habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja v območju Natura 2000 Ličenca pri PoljčanahAjša Alagić, Lado Kutnar, Erika Kozamernik, Valerija Babij, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, Anica Simčič, Ruben Šprah, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Stanje ohranjenosti sestojev habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae) je v Sloveniji precej zaskrbljujoče. V Sloveniji je bilo njegovo stanje ocenjeno kot slabo, trend pa negativen, kar pomeni dodatno možnost poslabšanja. Omenjeni gozdni habitatni tip sodi med prioritetne ali prednostne habitatne tipe, za katere je predvidena posebna skrb Evropske skupnosti. Zaradi njegove majhnosti in fragmentiranosti je pogosto spregledan in tudi neustrezno obravnavan. Z namenom, da bi izboljšali njegovo prepoznavnost in spoznali njegove značilnosti na terenu, smo mu v okviru LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji namenili posebno pozornost. V raziskavi smo z uporabo metode terenskega kartiranja podrobneje proučili stanje sestojev habitatnega tipa 91E0* v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah. Na tak način smo ugotovili, kakšna je površina sestojev tega habitatnega tipa in jo primerjali z obstoječimi conami habitatnega tipa 91E0*. Ugotavljali smo pojavljanje ključnih drevesnih vrst oz. drevesno sestavo sestojev, njihovo pomlajevanje ter vrste pritiskov in groženj za habitatni tip 91E0* na tem območju. Izmed različnih znanih podtipov habitatnega tipa 91E0* smo na tem območju našli predvsem podtip nižinsko črnojelševje, pa tudi fragmente podtipa vrbovja s topolom. Ponekod so se tudi v gozdu pojavljali manjši sestoji vrb in ozkolistnega jesena. Ugotovili smo, da površine sestojev habitatnega tipa 91E0* na območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah dejansko zavzemajo le približno četrtino površine obstoječih con habitatnega tipa. Analiza drevesne sestave sestojev je pokazala predvsem vraščanje smreke v sestojih črnojelševja, le-ta naravno ni prisotna v tem habitatnem tipu. Ugotovili smo, da je na proučevanem območju pomlajevanje črne jelše zelo okrnjeno. Na slabšanje stanja sestojev črnojelševja še dodatno vplivajo različni pritiski in grožnje, kot so bližina kmetijskih površin, odpadki, fragmentacija sestojev črnojelševja, širjenje invazivnih tujerodnih rastlin, vodne regulacije, bližina prometnic, izsuševanje rastišč idr. Stanje ohranjenosti sestojev tega habitatnega tipa je bilo posledično v večini primerov ocenjeno kot neugodno do slabo. Z namenom, da bi se stanje obrečnih gozdov na območju Ličence pri Poljčanah izboljšalo, smo v prispevku predlagali nekaj konkretnih ohranitvenih ukrepov
Ključne besede: habitatni tip, črnojelševje, obrečni gozdovi, terensko kartiranje, stanje ohranjenosti, Alnus glutinosa, Natura 2000
Objavljeno v DiRROS: 14.04.2021; Ogledov: 1574; Prenosov: 548
Celotno besedilo (1,25 MB) |
36. Effects of various cutting treatments and topographic factors on microclimatic conditions in Dinaric fir-beech forestsJanez Kermavnar, Mitja Ferlan, Aleksander Marinšek, Klemen Eler, Andrej Kobler, Lado Kutnar, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Forest microclimate is strongly affected by local topography and management activities, as these directly alter overstory structure. In the present work we analysed the dependence of observed patterns of spatio-temporal microclimatic variations on topographic, canopy- and management-related factors. A forestry experiment was conducted in managed fir-beech forests in the Dinaric Mountains (Slovenia), which are characterized by rugged karstic terrain with numerous sinkholes. In 2012, cutting treatments representing a range in the intensity of overstory removal were performed: uncut controls (CON), 50% cut of stand growing stock (intermediate management intensity % IMI) and 100% cut (high management intensity % HMI) creating 0.4 ha canopy gaps. Fine-scale variation in aspect and slope and its effects on microclimate was assessed by comparing central, south-facing and north-facing within-sinkhole positions. We measured microclimatic variables (air temperature % T, relative humidity % RH) 0.5 m above the ground over three consecutive post-treatment growing seasons. Microclimatic variables showed an increase (T and vapour pressure deficit % VPD) or decrease (RH) with management intensity. Daily Tmax and VPDmax in HMI treatment were up to 5.9°C (on average 3.5°C) and up to 1.4 kPa (on average 0.6 kPa) higher than those in CON treatment, respectively, whereas daily RHmin was up to 22.7 (on average 13.0) percentage points lower. Regarding intra-seasonal patterns, microclimatic differences between treatments were largest during the summer. South-facing plots in the HMI treatment overall exhibited the most extreme conditions, i.e. the highest Tmax and lowest RHmin. Differences in microclimate between treatments were strongly modulated by canopy cover. The results also suggest that overstory removal increases topography-mediated variation in microclimate, as evidenced by significant differences in T, RH and VPD along the fine-scale topographic gradient within the created canopy gaps.
Ključne besede: tree cutting, air temperature, relative humidity, vapour pressure deficit, karst topography, canopy cover
Objavljeno v DiRROS: 08.10.2020; Ogledov: 1296; Prenosov: 547
Celotno besedilo (1,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
37. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2019Mitja Ferlan, Andrej Grah, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Anže Martin Pintar, Špela Planinšek, Matej Rupel, Primož Simončič, Mitja Skudnik, Daniel Žlindra, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: varstvo gozdov, monitoring, stanje gozdov, zdravstveno stanje krošenj, popis povzročiteljev poškodb, meteorološke meritve, osutost dreves, poročila, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2020; Ogledov: 2832; Prenosov: 1000
Celotno besedilo (8,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
38. Patterns of understory community assembly and plant trait-environment relationships in temperate SE European forestsJanez Kermavnar, Lado Kutnar, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: We analyzed variation in the functional composition and diversity of understory plant communities across different forest vegetation types in Slovenia. The study area comprises 10 representative forest sites covering broad gradients of environmental conditions (altitude, geology, light availability, soil type and reaction, nutrient availability, soil moisture), stand structural features and community attributes. The mean and variation of the trait values were quantified by community-weighted means and functional dispersion for four key plant functional traits: plant height, seed mass, specific leaf area and leaf dry matter content. At each study site, forest vegetation was surveyed at two different spatial scales (4 and 100 m2 ) in order to infer scale-dependent assembly rules. Patterns of community assembly were tested with a null model approach. We found that both trait means and diversity values responded to conspicuous gradients in environmental conditions and species composition across the studied forests. Our results mainly support the idea of abiotic filtering: more stressful environmental conditions (e.g., high altitude, low soil pH and low nutrient content) were occupied by communities of low functional diversity (trait convergence), which suggests a selective effect for species with traits adapted to such harsh conditions. However, trait convergence was also detected in some more resource-rich forest sites (e.g., low altitude, high soil productivity), most likely due to the presence of competitive understory species with high abundance domination. This could, at least to some extent, indicate the filtering effect of competitive interactions. Overall, we observed weak and inconsistent patterns regarding the impact of spatial scale, suggesting that similar assembly mechanisms are operating at both investigated spatial scales. Our findings contribute to the baseline understanding of the role of both abiotic and biotic constraints in forest community assembly, as evidenced by the non-random patterns in the functional structure of distinct temperate forest understories.
Ključne besede: functional composition, functional diversity, ecological gradients, abiotic filtering, trait convergence, trait divergence, spatial scale, forest ground-layer vegetation, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 26.05.2020; Ogledov: 1873; Prenosov: 1254
Celotno besedilo (4,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
39. Delavnice s področja fitocenologije in pedologije za pripravo strokovnih izhodišč za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov območijValerija Babij, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, 2020, strokovni članek Povzetek: V letu 2019 smo v okviru Javne gozdarske službe v skupni organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije za gozdarje načrtovalce organizirali niz fitocenološko-pedoloških delavnic. Izvedli smo eno celodnevno teoretično delavnico v obliki predavanj in štiri terenske: za panonsko, primorsko, dinarsko in alpsko geografsko območje. Namen delavnic je priprava podlag strokovnih izhodišč na področju gozdnih rastišč, združb in gozdnih tal za izdelavo območnih gozdnogospodarskih načrtov za obdobje 2021%2030.
Ključne besede: fitocenologija, gozdna vegetacija, gozdna rastišča, gozdne združbe, rastiščni tip, gozdna tla, gozdnogospodarsko načrtovanje, prenos znanja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 06.04.2020; Ogledov: 2242; Prenosov: 733
Celotno besedilo (446,12 KB) |
40. Mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih dinarskih jelovobukovih gozdov Slovenije z vidika podnebnih spremembJanez Kermavnar, Mitja Ferlan, Aleksander Marinšek, Klemen Eler, Andrej Kobler, Lado Kutnar, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Dinarski jelovo-bukovi gozdovi so eden glavnih gozdnih vegetacijskih tipov v Sloveniji, v katerih so se v zadnjem obdobju zaradi naravnih ujm spremenile ekološke razmere. Namen raziskave je bila analiza izbranih spremenljivk mikroklime (temperatura zraka, relativna zračna vlaga) v strnjenih sestojih, v presvetljenih sestojih in v sestojnih vrzelih na treh raziskovalnih območjih (Trnovski gozd, Snežnik, Kočevski rog). Za strnjene sestoje je bila značilna visoka stopnja zastiranja tal s krošnjami dreves ( ~ 95 %). Sestojne vrzeli so nastale s posekom vseh dreves na krožni površini 0,4 ha, v presvetljenih sestojih pa je bila posekana približno polovica lesne zaloge gozdnega sestoja. Ukrepi so bili izvedeni leta 2012, meritve meteoroloških spremenljivk pa smo opravili prvo (2013) in drugo (2014) leto po sečnji. Primerjali smo, kako se mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih spreminjajo v vegetacijski sezoni (maj-oktober) in kakšne so razlike med dvema meteorološko razmeroma različnima poletjema v letih 2013 (več vročinskih valov, poletna suša) in 2014 (nestanovitno vreme z relativno veliko količino padavin). Izmerjene najvišje dnevne temperature zraka (Tmax) so bile izrazito višje v vrzelih kot v sestoju, v povprečju za 3,6 °C; najnižja relativna zračna vlaga (RVmin) pa je bila nižja, v povprečju za 15,0 odstotnih točk. Razlike v obeh spremenljivkah med sestoji in vrzelmi so bile največje v poletnih mesecih (junij-avgust) leta 2013 (Tmax: 4,9 °C; RVmin: -19,7 odstotnih točk), ki je bilo razmeroma vroče in sušno. Na podlagi meritev meteoroloških spremenljivk in zastora drevesnih krošenj (podatki LiDARskega snemanja) v presvetljenih sestojih smo ugotovili statistično značilno negativno linearno povezavo med zastorom drevesnih krošenj in Tmax ter pozitivno povezavo med zastorom krošenj in vrednostmi RVmin. Rezultate analiz smo prikazali v luči potencialnih vplivov podnebnih sprememb, katerim so dinarski jelovo-bukovi gozdovi zaradi kombinacije neugodnih dejavnikov npr. zmanjšana mehanska in biološka stabilnost sestojev zaradi velikopovršinskih motenj, poletne suše, vodoprepusten kraški teren ter pogosto plitva tla z majhno sposobnostjo zadrževanja vode - še posebej izpostavljeni.
Ključne besede: dinarski jelovo-bukovi gozdovi, temperatura zraka, relativna zračna vlaga, sestojne vrzeli, zastor krošenj dreves, podnebne spremembe, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2019; Ogledov: 2572; Prenosov: 780
Celotno besedilo (388,92 KB) |
