Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Hana Štraus) .

1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Raziskovanje možnosti prilagoditve trenutnega načina gospodarjenja z mešanimi gorskimi gozdovi za povečanje vezave ogljika v gozdovih
Suzana Podvinšek, Hana Štraus, Matija Klopčič, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Gozd ima pomembno vlogo pri blaženju vpliva podnebnih sprememb z zagotavljanjem ponora CO2 in skladiščenju ogljika (C). V raziskavi smo se osredotočili na dve ekosistemski storitvi gozdov: zagotavljanje lesa kot osnovne surovine in vezave C kot ekosistemska storitev blaženja (negativnih) vplivov podnebnih sprememb. Razvoj gozdov smo modelirali na dveh projektnih pilotnih območjih: na Pohorju in v Dinaridih. Simulacijo smo izvedli s populacijskim matričnim modelom SLOMATRIX, ki je sestavljen iz štirih glavnih modulov, od katerih vsak simulira enega od ključnih procesov v raznomernih gozdovih: vrast, naravno odmiranje, sečnjo oziroma antropogeno smrtnost in rast dreves. V okviru projekta smo v model dodali dodaten modul za izračun vezave C. Razvoj gozda je simuliran za pet drevesnih vrst oziroma skupin drevesnih vrst: jelko, bukev, smreko, druge iglavce in druge listavce. Simulirali smo trenutno gospodarjenje z gozdovi (scenarij BAU), scenarij brez aktivnega gospodarjenja (NOM) in z linearnim programiranjem iskali optimizirani scenarij COPT, pri katerem smo iskali način gospodarjenja, ki bo izkazoval največjo vezavo C v gozdovih v naslednjih sto letih. Pri scenarijih BAU in COPT smo kljub zelo majhnim razlikam v začetni debelinski strukturi gozdov zasledili razlike v debelinski strukturi in drevesni sestavi posekanih dreves in dva različna načina za maksimizacijo vezave C. Za prvi način, ki je bil simuliran v Dinaridih, je značilen manjši posek skupnega števila dreves z izrazitim poudarkom na poseku jelke, vendar so drevesa v povprečju večjih premerov kot pri scenariju BAU. Za drugi način, ki je bil simuliran na Pohorju, pa je značilen posek znatnega deleža tanjšega drevja s poudarkom na smreki in bukvi, kar se odraža v znatnem povečanju števila dreves velikih premerov. Domnevamo, da so razlike v pristopih k optimizaciji posledica različne produktivnosti rastišč in razlik v razmerjih počasi : srednje hitro : hitro rastočih dreves.
Ključne besede: sekvestracija ogljika, modeliranje razvoja gozdov, scenariji gospodarjenja z gozdovi, lesnoproizvodna funkcija
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2023; Ogledov: 434; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (717,78 KB)

2.
MORSE – simulator razvoja gozdnih sestojev
Andrej Bončina, Hana Štraus, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku je predstavljen sestojni simulator MORSE (MOdel Razvoja SEstojev), ki omogoča simuliranje razvoja enomernih mešanih sestojev na ravni posameznih sestojev in večji prostorski ravni. Zgrajen je iz treh modulov, ki obravnavajo rast, mortaliteto in ukrepanje (redčenje in obnova). Regresijski model razvoja dominantnega premera sestojev je temeljni algoritem, izdelan na podlagi empiričnih podatkov. Za zagon simulatorja so potrebni vhodni podatki o sestojnih in rastiščnih znakih, ki so preprosto določljivi. MORSE simulira razvoj sestojev za obdobje dvesto let glede na upravljavske odločitve o redčenju (jakost, pogostnost, zvrst, pospeševanje drevesnih vrst) in obnovi (ciljne velikosti, pomladitvena doba, čas in jakost pomladitvenih sečenj, pomladitveni cilj). Mogoča sta dva načina določanja režima redčenj: i) eksplicitna določitev terminov in jakosti redčenj in ii) posredna glede na primerjavo dejanske in optimalne temeljnice sestoja. Razvoj sestojnih znakov za opredeljeno obdobje je prikazan grafično in v preglednicah. Za isto obdobje so navedeni parametri poseka in mortalitete drevja. MORSE je sedaj v fazi preverjanja na sestojni ravni, potem sledi razvoj simulatorja na večji prostorski ravni. V prispevku so prikazane variante razvoja testnega sestoja glede na različno ukrepanje.
Ključne besede: modeliranje, rast, mortaliteta, redčenje, obnova, dominantni premer, gozdnogospodarsko načrtovanje
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 517; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (727,31 KB)

3.
Effects of climate on Douglas-fir (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) growth Southeast of the European Alps
Tom Levanič, Hana Štraus, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Douglas-fir (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) is a non-native tree species in Slovenia with the potential to partially replace Norway spruce in our native forests. Compared to spruce, it has several advantages in terms of volume growth, wood quality and tolerance to drought. This is important given the changing climate in which spruce is confronted with serious problems caused by increasing temperatures and drought stress. At three sites (one on non-carbonate bedrock and deep soils, and two on limestone with soil layers of varying depths), 20 Douglas-fir and 20 spruce per site were sampled in order to compare their radial growth response to climate and drought events. The radial growth of Douglas-fir exceeds that of spruce by about 20% on comparable sites. It is more responsive to climate than spruce. Above-average temperatures in February and March have a significant positive effect on the radial growth of Douglas-fir. In recent decades, above-average summer precipitation has also had a positive influence on the radial growth of Douglas-fir. Compared to spruce, Douglas-fir is less sensitive to extreme drought events. Our results indicate that Douglas-fir may be a good substitute for spruce in semi-natural managed forest stands in Slovenia. The planting of Douglas-fir should be allowed in Slovenian forests, but the proportion of it in forest stands should be kept lower than is the case with spruce today.
Ključne besede: climate change, climate response, drought, radial increment, dendrochronology
Objavljeno v DiRROS: 15.06.2022; Ogledov: 526; Prenosov: 439
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Debelinska rast in odziv duglazije (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) in smreke (Picea abies (L.) Karst.) na podnebje na produktivnem rastišču Pečovnika pri Celju
Tom Levanič, Hana Štraus, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Analizirali smo rast duglazije (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) in smreke (Picea abies (L.) Karst.) na produktivnem rastišču na Pečovniku pri Celju. Analizirane duglazije so bile nekoliko mlajše od smrek (67 proti 71 let) in so nekoliko bolje priraščale (4,57 mm proti 3,26 mm na leto). Podnebni odziv duglazije na produktivnem rastišču je bil zelo izrazit. Na debelinski prirastek so statistično značilno vplivale nadpovprečne temperature v februarju in marcu, ter nadpovprečne padavine v juliju. V primerjavi s smreko je podnebni odziv duglazije časovno stabilen in bistveno izrazitejši. Analiza značilnih let je pokazala, da so negativna značilna leta pri duglaziji vedno povezana z zelo hladnim vremenom v februarju in marcu, pozitivna pa z nadpovprečnimi temperaturami v istih dveh mesecih. Poletne padavine imajo pomembnejšo vlogo pri duglaziji le v zadnjih treh desetletjih, pred tem pa ne. To nakazuje, da na sicer zelo produktivnem rastišču nastaja potencialno pomanjkanje vode, kar lahko na dolgi rok, ob trendih podnebnih sprememb, vodi v sušni stres in slabšo rast duglazije.
Ključne besede: podnebne spremembe, odziv na klimo, suša, debelinski prirastek, dendrokronologija
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 1047; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (537,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh