Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Gregor Božič) .

61 - 70 / 91
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
61.
Genetic diversity of core vs. peripheral Norway spruce native populations at a local scale in Slovenia
Marjana Westergren, Gregor Božič, Hojka Kraigher, izvirni znanstveni članek

Povzetek: We investigated the levels of genetic diversity and population differentiation among core and peripheral populations of Norway spruce along an altitudinal gradient (from inversions to upper tree line) using isoenzymes (ISO) and nuclear simple-sequence repeats (SSR) markers on overlapping set of populations. Twenty-seven to seventy trees from 11 and 7 populations were genotyped with isoenzymes and SSRs, respectively. The results partially conform to the expectations of the central-peripheral hypothesis (CPH) and are consistent for both marker sets. Genetic differentiation among peripheral populations was low but significantly different from zero (FST-ISO = 0.013, FST-SSR = 0.009) and higher than that among core populations (FST-ISO = 0.007, FST-SSR = 0.005), conforming to central peripheral hypothesis. Contrastingly, levels of genetic diversity assessed by both richness and equitability measures did not significantly differ between peripheral and core populations (AR-ISO = 2.20 vs. 2.14, AR-SSR = 17.16 vs. 17.68, HE-ISO = 0.183 vs. 0.185, and HE-SSR = 0.935 vs. 0.935 for peripheral and core populations, respectively).
Ključne besede: central peripheral hypothesis, Picea abies (L.) Karst., genetic diversity, genetic differentiation, upper tree line, inversion
Objavljeno v DiRROS: 07.05.2018; Ogledov: 7993; Prenosov: 1737
.pdf Celotno besedilo (561,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

62.
Identifikacija izvora gozdnega reprodukcijskega materiala bukve s pomočjo molekularnih metod
Marjana Westergren, Marko Bajc, Domen Finžgar, Gregor Božič, Hojka Kraigher, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Od kakovosti in izvora gozdnega reprodukcijskega materiala (GRM) bodo odvisni genetska pestrost, struktura, preživetje in uspevanje sadik ter končno uspevanje in odpornost bodočega gozda. Zato mora Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) na podlagi javnega pooblastila po Zakonu o gozdovih in zahtev zakonodaje o GRM preveriti njegov izvor pred izdajo glavnega spričevala ali na zahtevo inšpektorata kadarkoli v času trženja in uporabe. Uporaba molekularnih metod pripomore k vedenju o izvoru in genetski kakovosti GRM. GIS kontinuirano razvija znanje, infrastrukturo, gensko banko in molekularne baze podatkov za izvajanje opisanih testov. Zaradi suma o (načrtno) napačni navedbi izvora GRM, nabranega jeseni 2016 iz vsaj enega semenskega objekta, smo v predstavljeni študiji analizirali izvor in genetsko pestrost GRM iz štirih semenskih objektov bukve (Fagus sylvatica L.), v katerih je bilo seme nabrano v istem letu, ter drugih vzorcev iz Slovenske gozdne genske banke, skupaj petnajst. Za analize smo uporabili jedrne mikrosatelite, šestnajst lokusov, ki jih na GIS uporabljamo rutinsko. S tehničnega vidika so se izbrani markerji izkazali za primerne za identifikacijo posameznikov, oceno genetske pestrosti in identifikacijo domnevnega izvora. Zaradi možnosti mešanja vzorcev, pridobljenih s tal, in tehničnih potreb bomo v prihodnosti za potrebe rekonstrukcije genotipa semenskega drevesa analizirali vsaj dvanajst semen na drevo. Genetska pestrost manjših vzorcev je bila značilno manjša od tiste v velikih vzorcih. Opozarjamo, da je GRM nujno treba nabirati najmanj z v odobritvi semenskega objekta predpisanega števila dreves, da zagotovimo ustrezno veliko genetsko pestrost GRM, ki ga sadimo v gozdove. Metode razvrščanja posameznikov na podlagi Bayesove verjetnosti in filogenetska drevesa so pravilno določili izvor referenčnih vzorcev, medtem ko je bila resolucija analize glavnih komponent manjša. Vse metode, uporabljene za identifikacijo domnevnega izvora vzorcev semena, so nedvoumno pokazale, da vzorec TURs ni bil nabran v sestoju TUR, različen je tudi od preostalega analiziranega genofonda bukve v Sloveniji.
Ključne besede: Fagus sylvatica, gozdni reprodukcijski material, identifikacija izvora, genetska pestrost, mikrosateliti, analiza starševstva, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2017; Ogledov: 3951; Prenosov: 723
.pdf Celotno besedilo (512,44 KB)

63.
High levels of effective long-distance dispersal may blur ecotypic divergence in a rare terrestrial orchid
An Vanden Broeck, Gregor Božič, Branko Dolinar, 2014, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2435; Prenosov: 784
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

64.
Genetski vidik naravne obnove smrekovega sestoja na nastali raziskovalni ploskvi Šijec na Pokljuki
Gregor Božič, 2005, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Namen raziskave je bil preveriti sposobnost naravnega obnavljanja genetskega vira Picea abies (L.) Karst. na objektu stalne raziskovalne ploskve Šijec na Pokljuki, Slovenija. Genetsko strukturo zrelega sestoja smreke in genetsko strukturo naravnega mladja v razlino velikih pomladitvenih jedrih smo preuili z elektroforetsko analizo 15 polimorfnih izoencimskih genskih lokusov desetih encimskih sistemov (GDH, F-EST, GOT, IDH, LAP, MDH, PGI, PGM, SKDH, 6-PGDH). Pod doloenimi pogoji je bila genetska struktura 101 dreves naravnega pomladka in 64 dreves sestoja, iz katerega je nastal, popolnoma primerljiva. Obnova smrekovega sestoja z naravnim pomlajevanjem zagotavlja trajno ohranjanje genskega vira smreke in je v primeru vejih pomladitvenih jeder tudi zagotoviloza neprekinjeno ohranjanje njegove prilagoditvene sposobnosti.
Ključne besede: Picea abies (L.) Karst., naravno pomlajevanje, genetska struktura, izoencimi, ohranjanje gozdnih genskih virov, genski viri
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4295; Prenosov: 1896
.pdf Celotno besedilo (180,64 KB)

65.
Identification of types of ectomycorrhizae on seedlings in a beech provenance trial
Marjana Westergren, Tine Grebenc, Gregor Božič, Robert Brus, Hojka Kraigher, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Root systems and types of ectomycorrhizae (ECM) were analysed on three 7-year-old beech seedlings (Fagus sylvatica L.) of three provenances (Val di Sella, Idrija, Nizbor) from an international beech provenance trial and on a naturally regenerated 5-year-old beech seedling from the same site (Kamenski vrh by Novo mesto). All short roots were mycorrhizal. In the sampled 20,302 root tips 49 % were non-turgescent and unidentifiable ECM. Twenty-two different types of ECM were identified, out of which 11 were successfully determined either to the species or genus level. All ECM were described by morphological and anatomical characteristics, basidiomycetes also by molecularmethods. ECM that was not successfully determined either to the species or genus level formed a new cluster in the Slovenian mycorrhizal molecular database. Species richness and percentage of vital ECM roots were highest for the provenance from Idrija (Slovenia). The results indicate that there might be differences between provenances regarding the abundance of ECM,which should be further studied.
Ključne besede: beech, provenance trial, ectomycorrhizae, types of ectomycorrhizae
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4299; Prenosov: 1884
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

66.
Genetska diferenciacija avtohtonih populacij smreke (Picea abies (L.) Karst.) v Sloveniji, ugotovljena z analizo izoencimov
Gregor Božič, Monika Konnert, Mitja Zupančič, Hojka Kraigher, Ivan Kreft, 2003, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Raziskava obravnava genetsko diferenciacijo 22 populacij smreke (Picea abies (L.) Karst.) z njenih naravnih rastišč v Sloveniji in 4 na Hrvaškem z analizo izoencimskih genskih označevalcev. Razlike med populacijami smo ocenili z genetskimi razdaljami po Gregoriusu (1974) za 15 polimorfnih genskih lokusov. Vrednosti genetskih razdalj se gibljejo med 0,021 in 0,073 (v Sloveniji do 0,063). Izoencimska genetska diferenciranost smreke je razmeroma majhna. Rezultati hierarhične klasifikacije nakazujejo geografsko odvisno združevanjepopulacij v dve skupini: alpsko skupino s Trnovskim gozdom in osrednje dinarsko skupino. Skupini se na območju Snežnika tudi prekrivata.
Ključne besede: Picea abies (L.) Karst, izoencimi, genetska diferenciacija, varstvo gozdnih genskih virov, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4297; Prenosov: 2025
.pdf Celotno besedilo (720,64 KB)

67.
Zunajgozdni nasadi hitrorastočih drevesnih in grmovnih vrst
Nike Krajnc, Mitja Piškur, Marjan Dolenšek, Gregor Božič, Jaka Klun, 2009, strokovna monografija

Ključne besede: hitrorastoče vrste, drevesa, grmi, gojitev, nega
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2916; Prenosov: 713
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

68.
Bela knjiga
Katalin Bödi, Christian Doczekal, Philipp Novakovits, Richard Zweiler, Gregor Božič, Lilijana Grnjak, Blaž Sunko, Rok Sunko, 2015, strokovna monografija

Ključne besede: elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2750; Prenosov: 676
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

69.
Strokovne osnove za osnovanje zunajgozdnih lesnih nasadov za proizvodnjo biomase
Gregor Božič, Vlado Bratkovič, Igor Köveš, 2015, strokovna monografija

Ključne besede: elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2729; Prenosov: 593
.pdf Celotno besedilo (413,61 KB)

70.
Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh