1. |
2. Akcijski načrt za izvajanje ukrepov na področju LULUCF v okviru NEPNGal Kušar, Andreja Ferreira, Matic Kozina, Boštjan Mali, 2024, projektna dokumentacija (idejni projekt, izvedbeni projekt) Ključne besede: LULUCF, raba zemljišč, gozdarstvo, ponori ogljika, nacionalni energetski in podnebni načrt
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2026; Ogledov: 28; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (1,12 MB) |
3. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2025 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Anže Martin Pintar, Pia Höfferle, Janez Kermavnar, Luka Krajnc, Nike Krajnc, Gal Kušar, Lado Kutnar, Tom Levanič, Gal Oblišar, Nikica Ogris, Matej Rupel, Primož Simončič, Saša Šercer, Urša Vilhar, Daniel Žlindra, 2026, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: varstvo gozdov, monitoring, stanje gozdov, zdravstveno stanje krošenj, popis povzročiteljev poškodb, meteorološke meritve, osutost dreves, poročila, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2026; Ogledov: 65; Prenosov: 33
Celotno besedilo (19,71 MB) |
4. |
5. Poročilo o izvedbi naloge javnega naročila: »Vzorčenje nadzemne žive in odmrle biomase ter tal v gozdovih 2025-2026« MEJNIK 3Andreja Ferreira, Polona Hafner, Luka Krajnc, Gal Kušar, Jaka Križaj, Tom Levanič, Boštjan Mali, Aleksander Marinšek, Iza Petek, Anže Martin Pintar, Mitja Skudnik, Primož Simončič, Polona Vukovič, Daniel Žlindra, 2026, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdna statistika, podnebni sklad, NGI
Objavljeno v DiRROS: 19.06.2026; Ogledov: 138; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. |
8. Lesna zaloga drevesnih in grmovnih vrst glede na višinske pasove v Sloveniji : primerjalna analiza in razvojne značilnostiAnže Martin Pintar, Andreja Ferreira, Gal Kušar, Mitja Skudnik, Luka Krajnc, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: slovenski gozdovi spadajo med vrstno pestrejše, saj v njih raste kar 71 avtohtonih drevesnih vrst. navkljub veliki vrstni pestrosti slovenskih gozdov v lesni zalogi le teh s 60 % prevla-dujeta bukev (Fagus sylvatica) in navadna smreka (Picea abies). Lesna zaloga merskih dreves narašča z nadmorsko viši-no, tako ima zgornji višinski pas največjo lesno zalogo, in sicer 398 m3/ha. obratno od lesne zaloge merskih dreves in grmov se shannon-wienerjev indeks vrstne pestrosti z nadmorsko višino zmanjšuje. podobno je tudi pri shannon-wienerjevem indeksu vrstne pestrosti podmerskih dreves, s tem da je v ni-žinskem pasu nekoliko manjši. delež smreke v lesni zalogi merskih dreves se veča z nadmorsko višino. v nižinskem pasu (do 300 m) znaša 10,2 %, v najvišjem pa 49,4 %. bukev je v zadnjem obdobju postala najpogostejša drevesna vrsta v dele-žu lesne zaloge merskih in podmerskih drevesnih vrst, kar nakazuje tudi na prihodnje večanje lesne zaloge deleža mer-skih dreves bukve. v nižinskem in spodnjem višinskem pasu (nižjem od 700 m) je delež lesne zaloge podmerskih dreves: termofilnih listavcev – predvsem malega jesena (Fraxinus ornus), črnega gabra (Ostrya carpinifolia), tujerodne robinije (Robinia pseudoaccacia) in sencozdržnega belega gabra (Car-pinus betulus) precej večji od deleža lesne zaloge teh drevesnih vrst v lesni zalogi merskih dreves. v merski zalogi podmer-skih grmovnih vrst tako v celotni sloveniji kot tudi v vseh vi-šinskih pasovih prevladuje navadna leska (Corylus avellana), ta prav tako močno prevladuje v vseh višinskih pasovih – naj-večji delež ima v višinskem pasu od 700 do 1.000 m (91,3 %), najmanjšega pa v nižinskem pasu (61,9 %).
Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, Slovenija, gozdovi, višinski pasovi, raznolikost, drevesne vrste, grmovne vrste, lesna zaloga
Objavljeno v DiRROS: 04.06.2026; Ogledov: 218; Prenosov: 187
Celotno besedilo (444,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Developing National Forest Inventory-based indicators for monitoring minority ravine forestsAnže Martin Pintar, Janez Kermavnar, Luka Krajnc, Gal Kušar, Lado Kutnar, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ravine forests represent a priority habitat type of the European Natura 2000 network for which empirical data are limited, particularly regarding the influence of stand structure on biodiversity. Assessment of forest habitats can largely be supported by National Forest Inventory (NFI) data, which enable frequent and spatially dense monitoring of the stand conditions and potential vulnerability of forest habitat types. In this study, we established an independent, nationwide classification system of close-to-nature managed ravine forests dominated by different characteristic broadleaf trees, based on stratifying NFI data into homogeneous subtypes. On the basis of tree species composition, which is a basic component in forest habitat types, we identified three subtypes of ravine forests, dominated by Acer pseudoplatanus, Fraxinus excelsior, and Tilia spp. We examined these subtypes using structural, compositional, deadwood, and diversity-related indicators. The Tilia-dominated subtype was more common in the lower altitudinal belt (≤ 502 m), while the Acer-dominated subtype was more prominent in the higher belt (> 502 m). The Acer-dominated subtype predominated in stands with SDI lower than 432, while the Tilia-dominated subtype was relatively more common in stands with higher SDI. In stands with Evenness values lower than 0.3, the Acer-dominated subtype predominated, while in stands with higher Evenness index values, the Fraxinus-dominated subtype was more common. In the Fraxinus-dominated subtype, the volume of standing dead trees was statistically significantly higher than in the other two subtypes (14 m3 /ha compared to 8 m3 /ha) due to the high mortality rate of trees caused by ash dieback. In all three subtypes of ravine forests, we observed a lack of natural regeneration of key tree species, which is crucial for maintaining the favorable conservation status of the habitat type. The observed ranges of structural and compositional attributes, deadwood components, and diversity indices provide empirical reference conditions that reflect the current nationwide variability of ravine forests.
Ključne besede: National Forest Inventory, Tilio-Acerion, characteristic broadleaf trees, forest composition, forest structure, deadwood biomass
Objavljeno v DiRROS: 08.04.2026; Ogledov: 266; Prenosov: 193
Celotno besedilo (5,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
