Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Gaber Plavc) .

1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Šola rakov glave in vratu : Onkološki inštitut Ljubljana, 1. december 2023
2023, ni določena

Povzetek: V zborniku je celostno predstavljena problematika rakov glave in vratu, kot jo dojemajo strokovnjaki, ki se vsakodnevno srečujejo z bolniki s temi raki. Osvetljeni so vzroki za nastanek rakov glave in vratu, incidenca, mortaliteta in sodobni epidemiološki trendi, znaki in simptomi, ki jih povzročajo, načela sodobne diagnostike in zdravljenja s posledično morbiditeto ter možnosti podporne terapije in rehabilitacije. Poseben poudarek je namenjen obravnavi teh rakov v slovenskem prostoru in nacionalnim smernicam.
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2023; Ogledov: 152; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (58,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Radioterapija raka glave in vratu
Gaber Plavc, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Radioterapija je eden treh stebrov zdravljenja rakov glave in vratu. Začetki segajo v konec 19. stoletja, vsa dosedanja spoznanja pa danes omogočajo uspešno zdravljenje ob sprejemljivi toksičnosti. S sodobnimi obsevalnimi tehnikami lahko pri sluzničnih karcinomih glave in vratu v zgodnjih stadijih dosežemo popolno lokalno kontrolo bolezni, medtem ko je pri lokoregionalni bolezni obsevanje pogosto edino zdravljenje, ki prinaša možnost ozdravitve. V prihodnosti lahko ob tehničnem napredku, kot sta uporaba adaptivnega pristopa k obsevanju in uporaba visokoenergijskih delcev z ugodnejšimi fizikalnimi lastnostmi, ter predvsem ob napredku v razumevanju mehanizmov občutljivosti na obsevanje pričakujemo nadaljnje pomembne korake k izboljšanju uspehov radioterapije ob nespremenjeni ali celo zmanjšani toksičnosti.
Ključne besede: rak glave in vratu, radioterapija, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 06.01.2023; Ogledov: 419; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (534,94 KB)

3.
Oligometastatski maligni melanom
Gaber Plavc, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: oligometastatski raki, onkološki bolniki, obsevanje, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2022; Ogledov: 334; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (526,52 KB)

4.
Oligometastatski rak
Ivica Ratoša, Karmen Stanič, Tanja Ovčariček, Ajra Šečerov Ermenc, Janka Čarman, Blaž Grošelj, Staša Jelerčič, Peter Korošec, Manja Šešek, Marko Kokalj, Gaber Plavc, Miha Oražem, Helena Barbara Zobec Logar, 2022, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Oligometastatska bolezen (OMB) predstavlja vmesno stanje med lokalno napredovalo boleznijo in obsežnejšo metastatsko boleznijo. Zaenkrat ne poznamo specifičnih biomarkerjev, ki bi nam pomagali opredeliti bolnike z majhnim bremenom bolezni, zato diagnoza OMB temelji na slikovni diagnostiki. V zadnjih letih narašča zanimanje za optimizacijo zdravljenja OMB predvsem zaradi obetavnih rezultatov dodatka lokalnega k obstoječemu sistemskemu zdravljenju. S takšnim načinom zdravljenja se je prvič pokazala možnost doseganja dolgotrajnih zazdravitev ali redko celo ozdravitev teh bolnikov. Razlikovanje posameznih vrst OMB in njihovo enotno poimenovanje je pomembno zlasti v kliničnih raziskavah, saj nam omogoča medsebojno primerjavo rezultatov različnih raziskav.
Ključne besede: klasifikacija, oligometastatska bolezen, sistemsko zdravljenje, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 465; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (246,61 KB)

5.
Neuroendocrine carcinoma of the larynx and pharynx : a clinical and histopathological study
Primož Strojan, Robert Šifrer, Alfio Ferlito, Cvetka Grašič-Kuhar, Boštjan Lanišnik, Gaber Plavc, Nina Zidar, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Neuroendocrine carcinomas (NECs) of the head and neck are rare and the experience scanty. The Cancer Registry of Slovenia database was used to identify cases of laryngeal and pharyngeal NECs diagnosed between 1995%2020. Biopsies were analyzed for the expression of standard neuroendocrine markers (synaptophysin, chromogranin, CD56), INSM1, Ki-67, p16, and PD-L1 (using the combined positive score, CPS). In situ hybridization for human papillomavirus (HPV) and Epstein%Barr virus (EBV) was performed. Twenty patients (larynx, 12; pharynx, 8) were identified. One tumor was well differentiated (WD), five were moderately differentiated (MD), and 14 were poorly differentiated (PD). Disease control was achieved solely by surgery in 4/4 MD/PD T1-2N0-1 tumors. Eight patients died of the disease, seven of which were due to distant metastases. All three traditional markers were positive in 11/17 NECs and the INSM1 marker in all 20 tumors. Two of fourteen p16-positive tumors were HPV-positive, but all three nasopharyngeal NECs were EBV-negative. Three tumors had CPSs % 1. In conclusion, INSM1 was confirmed to be a reliable marker of neuroendocrine differentiation. Except in WD and early-stage MD/PD tumors, aggressive multimodal therapy is needed; the optimal systemic therapy remains to be determined. p16, HPV, and EBV seem to bear no prognostic information.
Ključne besede: electrochemotherapy, head and neck cancer, neuroendocrinic carcinoma
Objavljeno v DiRROS: 07.09.2022; Ogledov: 462; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Kombiniranje imunoterapije in obsevanja v klinični praksi
Gaber Plavc, 2021, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: imunoterapija, radioterapija, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 29.03.2022; Ogledov: 469; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (70,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom glave in vratu v Sloveniji
Primož Strojan, Aleksandar Aničin, Jelena Azarija, Saba Battelino, Bogdan Čizmarevič, Vojislav Didanovič, Tadej Dovšak, Marta Dremelj, Aleš Fidler, Matic Glavan, Cvetka Grašič-Kuhar, Aleš Grošelj, Andrej Kansky, Katarina Barbara Karner, Marko Kokalj, Matic Koren, Jana Krapež, Hojka Kuralt, Boštjan Lanišnik, Primož Levart, Jure Orel, Jošt Pavčič, Gaber Plavc, Luka Prodnik, Peter Pukl, Robert Šifrer, Matija Švagan, Jure Urbančič, Branko Zakotnik, Nina Zidar, Barbara Žumer, 2021, strokovni članek

Povzetek: Priporočila za obravnavo rakov glave in vratu (RGV) v Sloveniji sledijo priporočilom in usmeritvam, povzetim v publikaciji neprofitne mreže 30 vodilnih severnoameriških inštitucij za obravnavo raka, National Comprehensive Cancer Network,1 in hkrati upoštevajo obstoječe zmožnosti slovenskega zdravstvenega sistema. Smernice predstavljajo poenoteno mnenje vseh štirih najpomembnejših deležnikov na področju obravnave rakov glave in vratu v državi: Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo ter Stomatološke klinike UKC Ljubljana, Klinike za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo UKC Maribor ter Onkološkega inštituta Ljubljana
Ključne besede: rak glave in vratu, zdravljenje, onkolško zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 11.06.2021; Ogledov: 1454; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (258,88 KB)

8.
Imunoterapija pri ploščatoceličnem karcinomu glave in vratu - izkušnje iz Slovenije
Gaber Plavc, Primož Strojan, Jelena Azarija, Cvetka Grašič-Kuhar, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Izhodišča: Imunoterapija z zaviralcem imunskih kontrolnih točk nivolumabom, zaviralnim protitelesom proti proteinu programirane celične smrti 1 (PD-1), je za bolnike z neozdravljivo ponovitvijo bolezni ali sistemskimi zasevki ploščatoceličnega karcinoma glave in vratu (P/Z PKGV), pri katerih je bolezen neobčutljiva na preparate platine, pomembna nova možnost zdravljenja. V primerjavi s citostatiki pomembno podaljša njihovo preživetje. Metode: Opravljena je bila retrospektivna analiza zdravljenja z nivolumabom pri slovenskih bolnikih s P/Z PKGV, ki so prejeli prvi odmerek nivolumaba do marca 2020. Zbiranje podatkov je bilo končano septembra 2020. Uporabljene so bile opisne statistične metode in test log-rank. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 27 bolnikov. Srednji čas sledenja od prve aplikacije nivolumaba do konca opazovanja je bil 7,4 meseca, relativno šestmesečno celokupno preživetje pa 59- odstotno (95-odstotni interval zaupanja pri 41–78 %). Odgovor na zdravljenje je bil pri 85 % bolnikov ocenjen s kliničnim pregledom in rentgenskim slikanjem prsnega koša, pri čemer je bil pri 41 % kot najboljši odgovor ugotovljen delen odgovor na zdravljenje. Imunsko pogojeni neželeni dogodki so se pojavili pri 30 % bolnikov, pri čemer so bili vsi gradusa ≤ 2. En bolnik je bil sočasno z nivolumabom tudi obsevan. Zaključek: Glede na zbrane podatke se je tudi v slovenski populaciji bolnikov s P/Z PKGV zdravljenje z nivolumabom izkazalo za varno. Zaradi kratkega časa sledenja ugotovljene učinkovitosti ni mogoče primerjati z rezultati tujih raziskav. S pričakovano odobritvijo pembrolizumaba bodo zaviralci imunskih kontrolnih točk tudi v Sloveniji dobili mesto v prvem redu zdravljenja P/Z PKGV.
Ključne besede: rak glave in vratu, imunoterapija, nivolumab
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2021; Ogledov: 1193; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (182,60 KB)

9.
10.
Možnosti deintenzifikacije zdravljenja HPV pozitivnih ploščatoceličnih karcinomov orofarinksa
Gaber Plavc, Primož Strojan, 2019, strokovni članek

Povzetek: Do nedavnega sta bila poglavitna dejavnika tveganja za nastanek ploščatoceličnega karcinoma orofarinksa kajenje in prekomerno uživanje alkohola. Prognoza teh bolnikov je praviloma slaba, zaradi česar je zdravljenje intenzivno in multimodalno, kar edino nudi možnost ozdravitve, a hkrati povzroča resne neželene učinke. V zadnjih letih pa opažamo naraščanje incidence karcinoma orofarinksa, natančneje nebnic in jezične tonzile, pri bolnikih, ki so mlajši od tipičnih bolnikov s tem rakom in niso podvrženi škodljivim razvadam. Pri njih je povzročitelj karcinoma visokorizični podtip človeškega virusa papiloma (HPV). Ti bolniki v primerjavi s prvimi bolje odgovorijo na nekirurško zdravljenje in imajo pomembno daljše preživetje. Obenem to pomeni, da so ti bolniki agresivnega zdravljenja deležni v zgodnejšem življenjskem obdobju in morajo s posledicami tega živeti bistveno dlje. Zato se upravičeno poraja vprašanje, ali morda teh bolnikov s HPV povezanim rakom orofarinksa ne zdravimo pretirano agresivno. Predlaganih je bilo več načinov za zmanjšanje intenzivnosti zdravljenja, znani pa so tudi že prvi rezultati raziskav. Ti potrjujejo, da je način deintenzifikacije zdravljenja s kombinacijo sočasnega obsevanja in cetuximaba, ki je nadomestil cisplatin oz. karboplatin, neuspešen. Bolj obetavni so zgodnji rezultati kliničnih raziskav, ki vključujejo bodisi manj invazivno kirurgijo ali zmanjšanje odmerka radioterapije, z ali brez predhodne izbire bolnikov, primernih za deintenzifikacijo, z uvodno kemoterapijo. Mnoge raziskave so še v teku in morda bodo izsledki že kmalu spremenili paradigmo zdravljenja v tej skupini bolnikov. Do takrat pa ostaja zdravljenje karcinomov orofarinksa enako za vse bolnike, ne glede na etiologijo njihove bolezni.
Ključne besede: rak ustnega dela žrela, človeški virus papiloma, dezintenzifikacija zdravljenja, rak glave in vratu
Objavljeno v DiRROS: 13.01.2020; Ogledov: 2419; Prenosov: 742
.pdf Celotno besedilo (319,05 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh