Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Gaber Plavc) .

1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen hipoksije pri obsevanju
Peter Korošec, Mitja Anžič, Monika Češnjevar, Gaber Plavc, Irena Oblak, 2015

Povzetek: Uspešnost zdravljenja z radioterapijo (RT) je odvisna od številnih dejavnikov, med katerimi je tudi oksigenacija tumorskih celic. Tumorske celice, ki so dobro preskrbljene s kisikom, so namreč na obsevanje tudi do 3-krat bolj občutljive kot hipoksične tumorske celice. Poleg tega deluje hipoksija v tumorjih kot selekcijski pritisk, zaradi katerega preživijo le bolj maligne celice, z manjšim apoptotskim potencialom. V prisotnosti hipoksije se povečata genomska nestabilnost in metastatski potencial tumorskih celic, zveča pa se tudi odpornost celic na kemoterapijo, kar vse vpliva na uspešnost zdravljenja z RT. Hipoksija je posledica neskladja med celičnim dihanjem, koncentracijo kisika v krvi in perfuzijo tumorja, pri čemer so najpogostejši patogenetski mehanizmi neustrezna ožiljenost, motena difuzija kisika ter anemija, ki je lahko posledica rakave bolezni ali zdravljenja. Z uporabo invazivnih in novejših neinvazivnih diagnostičnih metod lahko ocenimo delež hipoksičnih celic v tumorju in temu prilagodimo terapevtski pristop. Boljši učinek obsevanja slabše oksigeniranih tumorjev lahko dosežemo z uporabo radiosenzibilizatorjev, z izboljšanjem tumorske oksigenacije, s selektivnim uničenjem hipoksičnih celic s citotoksini ter z obsevanjem hipoksičnih predelov z višjimi obsevalnimi odmerki ob pomoči radioprotektorjev in z uporabo sodobnih obsevalnih tehnik.
Ključne besede: hipoksija, oksigenacija tumorskih celic, radioterapija, obsevanje
DiRROS - Objavljeno: 19.03.2018; Ogledov: 2820; Prenosov: 678
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

2.
Možnosti deintenzifikacije zdravljenja HPV pozitivnih ploščatoceličnih karcinomov orofarinksa
Gaber Plavc, Primož Strojan, 2019

Povzetek: Do nedavnega sta bila poglavitna dejavnika tveganja za nastanek ploščatoceličnega karcinoma orofarinksa kajenje in prekomerno uživanje alkohola. Prognoza teh bolnikov je praviloma slaba, zaradi česar je zdravljenje intenzivno in multimodalno, kar edino nudi možnost ozdravitve, a hkrati povzroča resne neželene učinke. V zadnjih letih pa opažamo naraščanje incidence karcinoma orofarinksa, natančneje nebnic in jezične tonzile, pri bolnikih, ki so mlajši od tipičnih bolnikov s tem rakom in niso podvrženi škodljivim razvadam. Pri njih je povzročitelj karcinoma visokorizični podtip človeškega virusa papiloma (HPV). Ti bolniki v primerjavi s prvimi bolje odgovorijo na nekirurško zdravljenje in imajo pomembno daljše preživetje. Obenem to pomeni, da so ti bolniki agresivnega zdravljenja deležni v zgodnejšem življenjskem obdobju in morajo s posledicami tega živeti bistveno dlje. Zato se upravičeno poraja vprašanje, ali morda teh bolnikov s HPV povezanim rakom orofarinksa ne zdravimo pretirano agresivno. Predlaganih je bilo več načinov za zmanjšanje intenzivnosti zdravljenja, znani pa so tudi že prvi rezultati raziskav. Ti potrjujejo, da je način deintenzifikacije zdravljenja s kombinacijo sočasnega obsevanja in cetuximaba, ki je nadomestil cisplatin oz. karboplatin, neuspešen. Bolj obetavni so zgodnji rezultati kliničnih raziskav, ki vključujejo bodisi manj invazivno kirurgijo ali zmanjšanje odmerka radioterapije, z ali brez predhodne izbire bolnikov, primernih za deintenzifikacijo, z uvodno kemoterapijo. Mnoge raziskave so še v teku in morda bodo izsledki že kmalu spremenili paradigmo zdravljenja v tej skupini bolnikov. Do takrat pa ostaja zdravljenje karcinomov orofarinksa enako za vse bolnike, ne glede na etiologijo njihove bolezni.
Ključne besede: rak ustnega dela žrela, človeški virus papiloma, dezintenzifikacija zdravljenja, rak glave in vratu
DiRROS - Objavljeno: 13.01.2020; Ogledov: 1530; Prenosov: 517
.pdf Celotno besedilo (319,05 KB)

3.
4.
Imunoterapija pri ploščatoceličnem karcinomu glave in vratu - izkušnje iz Slovenije
Gaber Plavc, Primož Strojan, Jelena Azarija, Cvetka Grašič-Kuhar, 2021

Povzetek: Izhodišča: Imunoterapija z zaviralcem imunskih kontrolnih točk nivolumabom, zaviralnim protitelesom proti proteinu programirane celične smrti 1 (PD-1), je za bolnike z neozdravljivo ponovitvijo bolezni ali sistemskimi zasevki ploščatoceličnega karcinoma glave in vratu (P/Z PKGV), pri katerih je bolezen neobčutljiva na preparate platine, pomembna nova možnost zdravljenja. V primerjavi s citostatiki pomembno podaljša njihovo preživetje. Metode: Opravljena je bila retrospektivna analiza zdravljenja z nivolumabom pri slovenskih bolnikih s P/Z PKGV, ki so prejeli prvi odmerek nivolumaba do marca 2020. Zbiranje podatkov je bilo končano septembra 2020. Uporabljene so bile opisne statistične metode in test log-rank. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 27 bolnikov. Srednji čas sledenja od prve aplikacije nivolumaba do konca opazovanja je bil 7,4 meseca, relativno šestmesečno celokupno preživetje pa 59- odstotno (95-odstotni interval zaupanja pri 41–78 %). Odgovor na zdravljenje je bil pri 85 % bolnikov ocenjen s kliničnim pregledom in rentgenskim slikanjem prsnega koša, pri čemer je bil pri 41 % kot najboljši odgovor ugotovljen delen odgovor na zdravljenje. Imunsko pogojeni neželeni dogodki so se pojavili pri 30 % bolnikov, pri čemer so bili vsi gradusa ≤ 2. En bolnik je bil sočasno z nivolumabom tudi obsevan. Zaključek: Glede na zbrane podatke se je tudi v slovenski populaciji bolnikov s P/Z PKGV zdravljenje z nivolumabom izkazalo za varno. Zaradi kratkega časa sledenja ugotovljene učinkovitosti ni mogoče primerjati z rezultati tujih raziskav. S pričakovano odobritvijo pembrolizumaba bodo zaviralci imunskih kontrolnih točk tudi v Sloveniji dobili mesto v prvem redu zdravljenja P/Z PKGV.
Ključne besede: rak glave in vratu, imunoterapija, nivolumab
DiRROS - Objavljeno: 10.06.2021; Ogledov: 433; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (182,60 KB)

5.
Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom glave in vratu v Sloveniji
Primož Strojan, Aleksandar Aničin, Jelena Azarija, Saba Battelino, Bogdan Čizmarevič, Vojislav Didanovič, Tadej Dovšak, Marta Dremelj, Aleš Fidler, Matic Glavan, Cvetka Grašič-Kuhar, Aleš Grošelj, Andrej Kansky, Katarina Barbara Karner, Marko Kokalj, Matic Koren, Jana Krapež, Hojka Kuralt, Boštjan Lanišnik, Primož Levart, Jure Orel, Jošt Pavčič, Gaber Plavc, Luka Prodnik, Peter Pukl, Robert Šifrer, Matija Švagan, Jure Urbančič, Branko Zakotnik, Nina Zidar, Barbara Žumer, 2021

Povzetek: Priporočila za obravnavo rakov glave in vratu (RGV) v Sloveniji sledijo priporočilom in usmeritvam, povzetim v publikaciji neprofitne mreže 30 vodilnih severnoameriških inštitucij za obravnavo raka, National Comprehensive Cancer Network,1 in hkrati upoštevajo obstoječe zmožnosti slovenskega zdravstvenega sistema. Smernice predstavljajo poenoteno mnenje vseh štirih najpomembnejših deležnikov na področju obravnave rakov glave in vratu v državi: Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo ter Stomatološke klinike UKC Ljubljana, Klinike za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo UKC Maribor ter Onkološkega inštituta Ljubljana
Ključne besede: rak glave in vratu, zdravljenje, onkolško zdravljenje
DiRROS - Objavljeno: 11.06.2021; Ogledov: 508; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (258,88 KB)

6.
Kombiniranje imunoterapije in obsevanja v klinični praksi
Gaber Plavc, 2021

Ključne besede: imunoterapija, radioterapija, onkološko zdravljenje
DiRROS - Objavljeno: 29.03.2022; Ogledov: 49; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (70,03 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh