Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Franc Guna) .

1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Radical irradiation of the prostate. Combination of percutaneous irradiation and irradiation with LDR Ir-192 implants
Borut Kragelj, Franc Guna, Janez Burger, 2001, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Background. The irradiation of the carcinomas of the prostate with the doses above the tolerable ones of standard radiotherapy improves the local control of the disease. The aim of this study is to determine the acute toxicity and tolerability of the high-dose prostate irradiation combining external beam radiotherapy (EBRT) and interstitial low dose rate (LDR) brachyradiotherapy (BRT) Ir-192 of the prostate. Material and methods. We examined medical records of 8 patients with localized carcinoma of the prostate (T2-T3 No-x Mo)treated from August 1999 until February 2000. The initial PSA was 2.7-37.5 ng/ml (median 13.7) and Gleason score 4-9 (median 7). Radiotherapy consisted of 48.6-50.4 Gy of EBRT to the prostate and seminal vesicles (4 patients) or the whole pelvis (4 patients) and 20.0-28.0 Gy of interstital LDR Ir-192 BRT given as a single fraction, fluoroscopic guided transperineal Implantation of the prostate. The cumulative doses of percutaneous and interstitial irraditations to the prostate were 68.6 - 79.1 Gy. Results. Acute toxic effects of irradiation though observed in all patients were of only mild intensity. According to the RTOG criteria, 20/30 toxicities were assessed as grade 1, 9/30 as grade 2, and 1/30 as grade 3. In none of the patients, toxic effects required any specific modification of the treatment regimen. Conclusions. The very first experiences indicate moderate toxicity and optimaltolerance of the treatment by patients. An improvement of implantation techniques may be expected with regular CT controls of the implants and extra attentive care of the implants in the urethra region.
Objavljeno v DiRROS: 25.01.2024; Ogledov: 143; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (223,53 KB)

2.
Klinična presoja kakovosti mamogramov
Miljeva Rener, Kristijana Hertl, Franc Guna, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Kakovosten mamogram prikaže kar največ tkiva dojke, je primerno eksponiran, kontrasten, ni neoster, je brez artefaktov in je narejen s sprejemljivo ekspozicijsko dozo. Končni videz mamograma je skupek raznih dejavnikov, od katerih so najpomembnejši sodobna mamografska naprava z optimalno naravnano fotocelico in s sodobnim priborom; posebna pozornost velja postopku razvijanja. Dobro usposobljeno, posebej za to delo izobraženo osebje mora nenehno vzdrževati visoko kakovost, to pa pripomore k čim manjšemu številu zgrešenih in zapoznelih diagnoz.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 138; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (810,89 KB)

3.
Ultrazvočna diagnostika obolenj dojke
Franc Guna, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Ultrazvočna preiskava dojke je komplementarna kliničnemu pregledu pri ženskah,ki so mlajše od petintrideset let in imajo znamenja obolenja dojke, pogosto pa je dopolnilna tudi pri nekonkluzivnem mamografskem izvidu. Metoda zmore razlikovati med tekočinskimi in čvrstimi tvorbami v dojki, z določeno verjetnostjo pa tudi diferencirati čvrste tvorbe same. Posebej pomembno je ločevanje benignih sprememb od malignih, čemur pa se lahko z ultrazvočno preiskavo le bolj ali manj približamo. Predstavljeni so diagnostični algoritem, parametri in kriteriji opredeljevanja bolezenskih sprememb.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 161; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (360,57 KB)

4.
Ultrazvočna anatomija dojke, instrumentacija in tehnika sonomamografije
Franc Guna, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Na normalni ultrazvočni sliki dojke - sonomamogramu - ločimo hiperehogeni kožni sloj, hipoehogeno podkožno maŠčevje, ehogeno fibroglandularno plast, hipoehogeno nekonstantno retroglandularno maščevje, za njim pa črtasto strukturirano maščobno tkivo. Za ultrazvočno preiskavo dojke potrebujemo vrhunski diagnostični aparat z visokofrekventno (najmanj 7,5 Mhz) linearno ultrazvočno sondo z velikim vidnim poljem. Pregled opravimo tako, da preiskovanka leži na hrbtu, roko ima pod glavo, dojko pa preiskujemo od oboda proti bradavici in nazaj, tako da je vidno polje sonde pravokotno na radius dojke.
Objavljeno v DiRROS: 22.11.2023; Ogledov: 145; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (209,62 KB)

5.
Pomen ultrazvoka v onkologiji
Franc Guna, 1992, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 04.02.2020; Ogledov: 1520; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (121,95 KB)

6.
Pomen ultrazvočne diagnostike pri Hodgkinovi bolezni
Franc Guna, 1993, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: rak (medicina), Hodgkinova bolezen, maligni limfomi, diagnostika, ultrazvočna diagnostika
Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 1953; Prenosov: 567
.pdf Celotno besedilo (135,67 KB)

7.
Pomen ultrazvočne diagnostike v onkologiji
Franc Guna, 1992, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: diagnostika, onkologija, ultrazvok
Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 1743; Prenosov: 461
.pdf Celotno besedilo (242,93 KB)

8.
Ultrazvočno vodene tankoigelne citološke biopsije otroških tumorjev
Franc Guna, Miljeva Rener, Tomaž Vargazon, 1998, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 1826; Prenosov: 454
.pdf Celotno besedilo (446,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh